Pristojno ministrstvo je za pomoč domovom za ostarele po regijah imenovalo koordinatorje. Član koordinacije in direktor Klinike Golnik Aleš Rozman je danes pojasnil vlogo obrazcev, ki so nedavno zaokrožili v javnosti.
Na današnji vladni novinarski konferenci je Aleš Rozman pojasnil, da so se domovi za starejše, zdravstvo in nega povezali s ciljem, da se "čim bolj prepreči vstop virusa v domove za starejše". V ta namen je koordinacijska skupina pomagala pri nabavi zaščitne opreme in izvedla treninge za zaposlene v domovih o uporabi te opreme. Z znanjem in nasveti pa so pomagali tudi pri tem, kako dom razdeliti na cone za okužene in zdrave, piše STA.
"Na nobeni točki nismo zapirali poti v bolnišnico tistim, ki so bolnišnično obravnavo potrebovali. Smo se pa, da bi se lažje odločali, kako in s kakšno stopnjo nujnosti obravnavati bolnike, odločili za triažo, ki so jo opravili domski zdravniki, internisti iz bližnjih bolnišnic in strokovnjaki za paliativno oskrbo," je poudaril.
Obrazci služili zgolj v informativne namene
Kot je orisal na primeru, je 80-letnik lahko funkcionalen in skrbi zase, a lahko to viroza spremeni. "Želeli smo se izogniti temu, da bi ga, ko bi ga videli v postelji, podcenili," je povedal Rozman.
Ocene so beležili na liste, ki so zaokrožili po medijih, po Rozmanovih besedah pa so nastali na podlagi priporočil stroke paliativne medicine.
"Ti formularji niso preprečevali prevoza v bolnišnico ali obravnavali bolnikov, kot da si ne zaslužijo nege. Pač pa so bili namenjeni dežurnim zdravnikom, ki so prihajali v popoldanskem in nočnem času in so oskrbovance videli prvič," je dejal. Kot je poudaril osebje ni imelo hitrega vpogleda v dokumentacijo. Odločitve je bilo treba sprejeti hitro, osebje pa ni imelo vpogleda niti v to, kakšno vrsto bolezni ima bolnik, je dodal.
Kot je zatrdil, je bila oskrba v domovih ustrezna. "Prevoz v bolnišnico ne pomeni avtomatsko boljšega izida oziroma da se bo bolnik avtomatsko pozdravil. Tudi v bolnišnici smo večinsko lahko nudili isto stopnjo oskrbe oziroma enaka zdravila," je dejal. Ob tem je dodal, da je 70 odstotkov starostnikov zbolelo za blago obliko covida-19 in niso potrebovali posebne oskrbe.
Okužbe v desetih domovih, kritični bili trije
Kot poroča STA, je pristop k obravnavi stanovalcev domov za starejše Rozman ocenil kot multidisciplinaren in v tem pogledu edinstven v svetu. "Kamorkoli pogledamo vidimo, da so težave z domovi za starejše in v večini primerov so tukaj slabši izidi kot v Sloveniji," je dejal.
V Sloveniji deluje več kot 100 domov za starejše. Okužbe s koronavirusom so našteli le v 10, v nekaterih domovih je zbolelo le osebje, je pojasnil Rozman. V šestih domovih so zabeležili več kot en primer bolezni pri stanovalcih, v dveh domovih pa širjenja niso uspeli pravočasno ustaviti, je ocenil Rozman.
Prvo žarišče okužb je bilo v metliškem domu starejših, večji žarišči pa sta bili še v Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru.
