Zaposleni v podjetju REFLEX so zaskrbljeni za svojo prihodnost. So resnično priča načrtnemu izčrpavanju podjetja, ki naj bi ga pripravljali za prodajo znanemu kupcu?
Pred meseci smo poročali o negotovi usodi podjetja REFLEX, ki se je znašlo v postopku prisilne poravnave. Ogroženih je bilo kar 300 delovnih mest v Pomurju, toda še vedno je obstajalo upanje, da bo prestrukturiranje rešilo družinsko podjetje iz Gornje Radgone in njegove zaposlene.
Kot kaže, pa stvari le ne gredo, kot pričakovano. Zaposlene namreč močno skrbi, da so pod vodstvom bančnega izbranca zdaj priča izčrpavanju podjetja, ukrepi, ki so se zvrstili od začetka prisilne poravnave pa naj bi REFLEX vodili v dokončen propad.
Načrtno spodkopavanje podjetja?
Nova ljubljanska banka je predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad podjetjem za zaključna in obrtna dela v gradbeništvu vložila 31. marca. Vodenje podjetja je na osnovi predloga banke NLB letos prevzel Dobran Juričan, od katerega pa zaposleni zdaj menda ne prejmejo nobenih jasnih navodil za delo ali informacij o usodi podjetja, očitajo pa mu tudi poslabšanje celotnega poslovanja.
Ob tem se sprašujejo, zakaj banka kljub lastnemu izbrancu na vodilnem položaju ne zagotavlja zadostnih likvidnostnih sredstev za nemoteno poslovanje oziroma onemogoča prestrukturiranje podjetja.
"V obdobju vodenja podjetja s strani g. Juričana oz. NLB je podjetje izgubilo več že pridobljenih poslov in sposobnih kadrov, ki jih direktor ne kritično ponuja drugim konkurenčnim podjetjem. Mreža zunanjih sodelavcev (priponka), s katerimi sodeluje, pa kaže, da verjetno gre za planirano izčrpavanje podjetja, do njegovega konca. Odtujeno vrednost podjetja, pa bomo verjetno tako kot kakšno drugo zgodbo, preko državne banke NLB plačali vsi državljani, torej tudi zaposleni v REFLEXu," so zapisali delavci v radgonskem podjetju.
Poskušajo z javnim pismom
Preostali, še zaposleni delavci so zato na Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB, in na direktorja podjetja REFLEX Dobrana Juričana naslovili javni pismi, ki ju prilagamo v priponki.
Kot so zapisali, podjetje nujno potrebuje direktorja, ki bo za REFLEX imel znanje, izkušnje in voljo do vodenja družbe, predvsem pa direktorja, ki mu ne bo vseeno za zaposlene in obstoj REFLEXa.
NLB podrobnosti ne razkriva
Tudi v uredništvu Sobotainfo smo se z vprašanji v zvezi z navedenimi očitki obrnili na NLB, kjer pa so nam odgovorili, da podrobnosti iz poslovnih odnosov s posameznimi komitenti banke ne razkrivajo. Slednji namreč uživajo pravno varstvo po predpisih, ki urejajo bančno skrivnost.
Po naših informacijah naj bi sicer držalo, da NLB-jev sektor za prestrukturiranje podjetje Reflex pripravlja za prodajo znanemu kupcu, a za katerega kupca gre, zaenkrat ni znano.
Sicer pa so delavci pripravili tudi preglednico, ki prikazuje, kako je potekal prevzem podjetja, in izpostavili, da so udeleženci delovali v okviru podjetij, ki naj bi jih prek ciprskih in luksemburških podjetij obvladoval Igor Lah.
