Prodaja našega največjega trgovca je bila v devetem poskusu nazadnje le izpeljana po precej nizki ceni, in to kljub velikemu političnemu nasprotovanju.
Med tistimi, ki je zadnja leta opozarjal na prodajo Mercatorja, je tudi minister za kmetijstvo in okolje, Dejan Židan, ki je za naš spletni medij povedal, da, če sta se lansko leto kot razloga za prodajo navajala nezmožnost reprograma Mercatorjevih dolgov in potreba bank po likvidnem denarju, je letos položaj povsem drugačen. Saj je Mercatorju uspelo reprogramirati dolg pod ugodno obrestno mero in banke imajo zaradi dokapitalizacije mnogo denarja.
Zato ni bilo nobene potrebe po razprodaji.
Kriterij delovnih mest očitno ni bil upoštevan
Židan še dodaja, da je bil sprejet sklep na vladi, da je potrebno kot kriterij upoštevati delovna mesta, čemur pa očitno državne banke niso sledile. Tudi poznavalci razmer pričakujejo propad številnih dobaviteljev in izgubo na tisoče delovnih mest.
Žal mi je tudi, ker sem zadnja leta bil kar osamljen, ko sem opozarjal na nevarnost prodaje Mercatorja Agrokorju, le sedaj, ko so volitve blizu, so se pričeli oglašati tudi drugi, zaključuje Židan.
53-odstotni delež prodan za 172 milijonov evrov
Prodajalci Mercatorja so že v petek prejeli kupnino za 53-odstotni delež Mercatorja, in sicer v znesku 172 milijonov evrov oziroma 86 evrov za delnico. Kot so sporočili iz Agrokorja, je bila z bankami podpisana tudi pogodba o prestrukturiranju Mercatorjevega dolga v znesku ene milijarde evrov.
Novi lastnik obljublja večjo zaposlenot
Ivica Todorić, novi večinski lastnik Mercatorja, pa vidi številne priložnosti s povezovanjem Agrokorja in Mercatorja. Dosežena bi naj bila tudi višja stopnja zaposlenosti, po besedah Todorića pa Agrokor svoje zaposlene obravnava kot najpomembnejši del poslovnega uspeha. Odprle bi se naj tudi velike priložnosti za še bolj kakovostno dobaviteljsko strukturo v regiji in priložnosti za rast prehrambne ter drugih industrij.
