Ministrstvo za kulturo je danes v javno razpravo dalo strategijo razvoja medijev do leta 2024. Na osnovi strategije, ki naj bi jo sprejeli še letos, bodo na ministrstvu v začetku naslednjega leta pripravili tudi nova zakona o medijih in RTV, poroča Žurnal24.
Osnutek se osredotoča na 12 ciljev na medijskem področju, s katerimi si med drugim prizadevajo za boljši status novinarjev, več samoregulacije in umik politike iz medijev, šest ciljev pa se osredotoča konkretno na RTVS in prinaša tudi nekoliko spremenjen način financiranja.
Nov medij, nova pravila
Med predvidenimi spremembami povprečnega uporabnika nedvomno najbolj zadeva prav spremenjen način financiranja RTV, saj naj bi bilo v prihodnje plačilu prispevka zavezanih še več ljudi kot doslej (600.000).
Po mnenju ministrstva finančni prispevek RTV namreč ne pokriva več sodobnih tehnologij, zato ga želijo razširiti.
Doslej so bili zavezanci za plačilo prispevka za RTV vsi, ki imajo oziroma uporabljajo kakršnokoli napravo, ki omogoča sprejem radijskih ali televizijskih programov, v bodoče pa naj bi to določilo zajemalo tudi spletno povezavo.
Zavezanci za plačilo prispevka RTV bodo tako vsi, ki uporabljajo kakršnokoli elektronsko napravo z dostopom do interneta, radia ali televizije, posledično pa naj bi se znižala tudi višina samega prispevka.
Če se boste želeli plačilu prispevka izogniti, boste morali torej sami dokazovati, da tovrstnih elektronskih naprav v svojem gospodinjstvu nimate.
Za neodvisno in raziskovalno novinarstvo
Strategija razvoja medijev hkrati teži tudi k transparentnemu lastništvu medijev in izboljšanju statusa novinarjev.
Tako naj bi uvedli minimalno tarifo novinarskega dela ne glede na vrsto pogodbe, ki bi ustrezala minimalni plači za visokošolsko izobrazbo, podpirali bi izobraževalno, kulturno in raziskovalno novinarstvo, sofinancirali pa ne bi več medijev, temveč novinarje.
Umik politike iz RTV
Na ministrstvu želijo politični programski svet RTV zamenjati s strokovnim svetom in tako politiki preprečiti vmešavanje v delo posameznih novinarjev. Svet bi bdel nad javno službo, ki jo izvaja zavod, sestavljali pa bi ga strokovnjaki, civilna družba in manjšine.
Obenem naj bi bilo RTV onemogočeno zaposliti ali poslovati z novinarji, ki jih je novinarsko razsodišče spoznalo za krive hujše ali večkratne kršitve kodeksa.
Strategijo razvoja medijev do leta 2024 si lahko sicer v celoti preberete na tem naslovu.
