Rekordno topel junij zaznamoval eno najtoplejših let v Sloveniji.
Na svetovni ravni je bilo lansko leto drugo ali tretje najtoplejše v zgodovini meritev, v Sloveniji pa je bilo četrto najtoplejše v zadnjih 75 letih, so poudarili na Agenciji Republike Slovenije za okolje.
Po temperaturah je v Sloveniji izstopal predvsem mesec junij, ki je bil rekordno topel, suh in osončen.
Globalne temperature in primerjava s preteklostjo
Kot je na današnji predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti leta 2025 v prostorih agencije za okolje v Ljubljani povedal klimatolog Gregor Vertačnik, je bilo lansko leto glede na niz podatkov različnih ustanov globalno drugo ali tretje najtoplejše od leta 1850.
»Povprečna globalna temperatura pri tleh je bila približno 15 stopinj Celzija, kar je dobro desetinko stopinje Celzije manj od rekorda leta 2024 in približno 0,6 stopinje več od obdobja 1991-2020,« je pojasnil.
V primerjavi s predindustrijskim obdobjem oz. drugo polovico 19. stoletja pa je bilo lansko leto toplejše za skoraj stopinjo in pol.
Podnebne razmere v Sloveniji
Da je bilo leto 2025 v Sloveniji četrto najtoplejše leto v zgodovini meritev in petnajsto zaporedno nadpovprečno toplo leto, medtem ko po padavinah in sončnem vremenu ni posebej izstopalo, pa je poudarila klimatologinja na agenciji za okolje Katja Kozjek Mihelec.
»Najbolj si ga bomo verjetno zapomnili po nenavadno izraziti junijski vročini in suši, ponekod pa tudi po poletnih in pa jesenskih neurjih,« je dodala.
Mesec junij je bil tudi rekordno topel, rekordno suh in rekordno osončen. Na agenciji za okolje so v Dobličah pri Črnomlju 26. junija lani izmerili nov slovenski junijski temperaturni rekord, ki je dosegel 38,4 stopinje Celzija.
Glede letne višine padavin pa je Kozjek Mihelec povedala, da je bila ta na ravni države precej povprečna, saj je bilo dva odstotka manj padavin od običajnih vrednosti.
Stanje vodnatosti rek v letu 2025
Po besedah hidorologinje Maje Koprivšek vodnatost rek v preteklem letu ni preveč odstopala od obdobja 1991-2020.
»Skupno je po slovenskih rekah preteklo le dobrih pet odstotkov manj vode kot običajno v primerjavi s preteklimi tremi leti, ko so bila pa ta odstopanja precej večja v pozitivno ali v negativno smer,« je pojasnila.
