V Murski Soboti predstavili nov priročnik Skupaj proti nasilju.
V Mladinskem informativnem in kulturnem klubu v Murski Soboti je bila danes bila okrogla miza z naslovom »Nasilje v družini: Skupaj proti nasilju«, ki je del širše kampanje policije in se osredotoča na enega najresnejših, a pogosto najbolj skritih družbenih problemov.
Dogodek, ki je bil odprt tako za strokovno kot širšo javnost, je ponudil dragocen vpogled v problematiko nasilja v družini in možnosti za njegovo preprečevanje.
Ob tej priložnosti je bil predstavljen tudi nov priročnik »Skupaj proti nasilju«.
Na okrogli mizi so o nasilju v družini in možnostih pomoči za žrtve spregovorili lokalni strokovnjaki in predstavniki različnih institucij:
- Sašo Duh, družinski zdravnik, Zdravstveni dom Ljutomer;
- Andreja Sraka, pedagoginja iz Osnovne šole Sveti Jurij;
- Aleš Benko, ravnatelj Osnovne šole I Murska Sobota;
- Manuela Moršič, Center za socialno delo Pomurje;
- Bojana Kračan in Nina Ukmar Mezinec, Uprava kriminalistične policije na Generalni policijski upravi;
- Milan Rojko, Policijska uprava Murska Sobota.
Zdravnik Duh je poudaril, da se v družinski medicini pogosto srečujejo s spremembami v vedenju in čustvovanju posameznikov, ki so posledica nasilja.
»Razvije se anksioznost, depresija, pade samopodoba, pride do poškodb samih sebe, vidimo razdražljivost, vzkipljivost teh ljudi, otožnost,« je dejal.
Poudaril je, da je ključnega pomena, da si zdravniki vzamejo čas za pogovor s takšnimi pacienti in razpletejo, za kaj se v resnici gre. »Imamo srečo, da družinski zdravniki poznamo večino članov družine in nam je veliko lažje,« je dodal in opozoril, da je pomembno pravočasno prepoznati, da depresija ali anksioznost nista vedno primarna težava, ampak sta lahko odgovor na nasilje v ozadju.
Moršič je potrdila, da so podatki o obravnavanih primerih nasilja v primerjavi z letom 2024 sicer primerljivi, vendar je obravnava suma nasilja v družini še vedno izjemno kompleksna.
»Terja poglobljeno obravnavo z dovoljšno mero empatije in občutka do sočloveka,« je dejala.
Še vedno zaznavajo, da je nasilje pogosto skrito za štirimi stenami in žrtve pridejo po pomoč šele, ko začutijo življenjsko ogroženost, kar je »vrh ledene gore«.
Najpogostejše žrtve nasilja so ženske v partnerskih odnosih, vendar se srečujejo tudi z moškimi žrtvami, otroki in starejšimi. Moršič je poudarila nujnost ozaveščanja strokovne in laične javnosti, da žrtve niso same in da pomoč obstaja.
Policijska statistika in strategija ukrepanja
Rojko je predstavil najnovejše podatke policije. »V letošnjem letu smo jih obravnavali okoli 100 primerov,« je dejal in dodal, da so v primerjavi z zadnjimi petimi leti letos zabeležili padec obravnav nasilja v družini za približno 30 odstotkov, kar je po njegovih besedah »zelo razveseljivo«.
Ta trend pripisujejo tudi večjemu ozaveščanju in pripravljenosti žrtev, da prijavijo nasilje, ter dobremu sodelovanju s centri za socialno delo.
Rojko je pojasnil, da je nasilje v družini obravnavano kot kaznivo dejanje in kot prekršek. Poudaril je, da si policija prizadeva, da se ob zaznavi nasilja takoj ponudi pomoč žrtvi in se zadevo rešuje celovito, da se žrtev ne izpostavlja nepotrebno.
Najpogosteje obravnavajo fizično nasilje, v zadnjem času pa se povečujejo prijave ekonomskega in psihičnega nasilja. Slednje je sicer težje dokazljivo v sodnih postopkih, saj so posledice psihičnega nasilja pogosto vidne šele na dolgi rok.
Kampanja in pomen priročnika
Kračan iz Uprave kriminalistične policije je pojasnila razloge za obsežno kampanjo »Skupaj proti nasilju«. »Na eni strani, kako velik problem je to še vedno,« je dejala in potrdila, da padec prijav na območju Murske Sobote verjetno gre pripisati ozaveščenosti in spodbujanju žrtev k prijavi.
Glavni namen kampanje in novega priročnika »Skupaj proti nasilju« je približati se tako strokovni kot laični javnosti. »Je namreč izredno veliko tabujev in to je bil tisti povod, da v bistvu na enem mestu zberemo vse informacije za vsakogar, ki se morda sprašuje, kaj je nasilje v družini, ali pa če išče pot iz nasilnega odnosa,« je poudarila.
Priročnik ponuja opise različnih vrst nasilja, zgodovinski pregled zakonodajne obravnave, razmislek o mitih, ki veljajo o nasilju v družini, in vpogled v pogosto skrite posledice na žrtvah in otrocih. Prav tako omogoča spoznavanje osnov razgovora z otrokom, žrtvijo nasilja. V drugem delu priročnika je poudarek na tem, kaj lahko vsak posameznik stori za svet brez nasilja in zlorab.
Kračan je dejala, da je trend obravnavanih primerov nasilja v družini na ravni Slovenije v zadnjih deset do 15 letih približno konstanten, z okoli 1400 do 1500 kaznivih dejanj letno. Policija si vedno prizadeva najprej ugotavljati elemente kaznivega dejanja, šele nato prekrška. V primerih nasilja pogosto izrečejo prepoved približevanja, ki žrtvi nudi čas in prostor za iskanje pomoči.
Otroci kot najranljivejša skupina
Izredno pomembno vprašanje je tudi nasilje nad otroki. »Otroci so zagotovo naša najbolj ranljiva skupina in znano je, da če nasilja v družini ne bomo celovito obravnavali in sankcionirali, bodo takšni otroci pogosto kasneje v življenju postali sami storilci ali pa žrtve,« je opozorila Kračan.
Poudarila je, da otroci pogosto bolje poznajo čustva kot odrasli in da je težko verjeti, da otrok ni videl ali slišal nasilja v družini.
Dogodek v Murski Soboti je eden izmed treh okroglih miz v sklopu kampanje, ki bodo potekale še v Litiji in Sežani.
