Pogovarjali smo se s Tadejo Vöröš, veterinarko, ki se je na Tajsko odpravila kot prostovoljka in je tam sredi nepozabne izkušnje.

Tadeja je po poklicu veterinarka, ki pa je trenutno zaposlena v farmaciji. Služba ji omogoča, da si vzame daljši dopust in tako se je odločila, da bo ta letos malce drugačen. Zaradi svoje poklicne orientacije pogreša stik z živalmi, kar je bil tudi največji razlog, da dopust preživi kot prostovoljka.

V začetku leta je začela z iskanjem po spletu in napisala kar nekaj elektronskih sporočil, februarja pa je dobila povratno pošto, v kateri je pisalo, da je bila sprejeta v zavetišču Lanta Animal Welfare na Tajskem, natančneje na otoku Koh Lanta

Zavetišče Lanta Animal Welfare

Zavetišče je ustanovila Junie Kovacs, ki prihaja iz Norveške. Pred 17 leti je prišla na dopust na ta otok, in ker je velika ljubiteljica živali, je bila šokirana, kako nekatere tam trpijo. Ko se je vrnila na Norveško, ji misel ni dala miru in tako je prodala hišo, avto, pustila službo in se znova odpravila na otok. 

Leta 2002 je tam ustanovila kuharsko šolo in restavracijo Time for Lime. Ker je ta postala zelo uspešna, je po petih letih zbiranja sredstev odprla zavetišče, ki je postalo velik center za pomoč živalim. 

V centru je tudi klinika, kjer vsakodnevno opravljajo sterilizacije in kastracije živali, ki so večinoma pokrite s strani centra. Na otoku Koh Lanta je s pomočjo te klinike steriliziranih in kastriranih okoli 85 odstotkov psov in mačk, kar pa žal ne velja za ostali del Tajske.

Zavetišče trenutno skrbi za 50 psov in 48 mačk.

Polne roke dela

V zavetišču poteka šesturni delavnik, kar pomeni, da se dan začne ob 7. uri zjutraj oziroma ob 13. uri za tiste, ki delajo v popoldanski izmeni. Tadeja večino časa v zavetišču preživi z mačkami, vendar pa pozna tudi delo na pasjem oddelku.

Delo zajema predvsem hranjenje živali, čiščenje prostorov, sprehajanje psov in socializacijo živali. Hranjenje poteka večinoma zjutraj, nato sledijo sprehodi ter čiščenje prostorov, kar pa zaposlenim zaradi velikega števila živali vzame največ časa. V zavetišče prihaja veliko obiskovalcev, ki pomagajo s sprehajanjem psov, saj se trudijo, da je vsak pes na sprehodu trikrat na dan.

    »Če boste kdaj na Koh Lanti se ustavite v LAW centru,« vabi Tadeja.

Večina prostovoljcev iz Anglije

Večina prostovoljcev prihaja iz Anglije, nekaj jih je tudi s severa Evrope. Velikokrat pa do Tadeje priroma vprašanje, ali Slovenci sploh kaj potujemo, saj na otoku še niso srečali nobenega:

»Sem edina Slovenka in se mi zdi, da tudi prva.«

Tadeja pa ne volontira prvič, saj je v času študija obiskala zavetišče za tjulnje na Irskem, a je tam bila le 14 dni, medtem ko bo na Tajskem ostala kar pet tednov.

»Bivam v samem zavetišču. Sobe so minimalno opremljene, vendar imamo vse, kar potrebujemo. Na voljo je le hladna voda, ampak po napornem dnevu in vročini je to najboljša osvežitev.«

Najtežje šele prihaja

Najtežji del prostovoljstva so zgodbe o vsem, kar so živali preživele, toda na srečo se vse končajo s srečnim koncem. 

Tadejo zdaj najbolj skrbi slovo, saj se je navezala na živali ter sodelavce, s katerimi se druži tudi v prostem času, med njimi je tudi dekle, s katerim se je najbolj ujela in jo bo tudi najbolj pogrešala – Madeline. 

»Vsak dan se zgodi kaj zanimivega, ali v samem zavetišču ali v prostem času. Dogodivščine z opicami so najbolj pestre, srečaš jih na cesti, na plaži ti kradejo stvari, na sprehodih pa strašijo pse.«

Najbolj jo je sicer zaznamovala dogodivščina, ki se ji je pripetila na začetku prostovoljstva, saj je morala obiskati zdravnika po ugrizu mačka po imenu Butterscotch. Ta je v preteklosti slišal na ime Lucifer, a je Tadeja za to izvedela prepozno. 

FOTO: Tadeja Vöröš (Facebook)

Starejše novice