V raziskavi, ki so jo opravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje med osmošolci, so ugotovili, da mladi v povprečju igrajo računalniške igre slabi dve uri na dan, med vikendi pa skoraj 2,5 ure. Opozarjajo, da ima prekomerno igranje računalniških iger negativne posledice za zdravje mladostnikov.
Najbolj problematične so spletne igre
Med računalniškimi igrami so se za najbolj problematične izkazale »online« oziroma spletne igre, ki vključujejo več igralcev in potekajo preko internetne povezave, kar mlade pogosto tako pritegne da se od ekrana ne odmaknejo ure in ure.
V raziskavi, ki so jo opravili lani so anketirali 1071 slovenskih osmošolcev, 50,2 odstotka fantov in 49,8 odstotka deklet, s povprečno starostjo 13 let in pol. Zanimivo je, da okoli tri odstotke 13-letnikov in štiri odstotke 14-letnikov igra računalniške igre sedem ur ali več na dan.
Zasvojenost pogostejša med fanti
Rezultati so pokazali, da okoli 2,5% slovenskih osmošolcev ustreza diagnozi zasvojenosti z računalniškimi igrami, ta je pa bolj značilna za fante kakor dekleta. Za te posameznike je značilno da v povprečju začnejo računalniške igre igrati pri starosti 5,5 let, med tednom igrajo 5,4 ure dnevno, med vikendom pa celo po 6,9 ure na dan.
Raziskave opozarjajo na povezavo med slabim učnim uspehom in pretiranim igranjem računalniških iger, ki vodijo tudi v motnje pomanjkanja pozornosti. V naši raziskavi smo primerjali samonadzor osmošolcev, ki ustrezajo diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami, z ostalimi osmošolci,
je povedala dr. Mirna Macur z NIJZ in poudarila, da se strastni igralci računalniških iger med slovenskimi osmošolci statistično značilno razlikujejo od svojih sošolcev:
- v večji meri se vključijo v razburljive dogodke, tudi če imajo naslednji dan izpit;
- bolj so nagnjeni k uživanju v tveganih aktivnostih;
- bolj uživajo, ko dražijo in nadlegujejo druge ljudi;
- o sebi pravijo, da se počutijo kot da so tempirana bomba;
- hitreje izgubijo živce, ko se razjezijo;
- pogosteje ne delajo domačih nalog.
Pretirano igranje računalniških iger ima negativne posledice na duševno zdravje mladostnikov, stanje pa se v zadnjih letih le še slabša, zato je pomembno, da se informiranju in ozaveščanju o tej problematiki namenjali čimveč pozornosti.
V zadnjih tednih je svetovno javnost popolnoma prevzela igra za pametne mobilne telefone, Pokemon GO, ki dviguje dileme; otroke sicer spravlja iz hiše »na zrak«, kar je zelo pozitivno, a jih še bolj priklenja na elektronske napravice, pri čemer so pogosto povsem nedovzetni za dogajanje okoli sebe.
