Število kaznivih dejanj nasilja v družini in prekrškov, povezanih z nasiljem v družini, je v zadnjih letih konstantno. Kaznivih dejanj je približno 1300 na leto, delež preiskanih pa narašča. Pomurje na samem vrhu po številu prekrškov.
Nasilje v družini je pod prekrškom nasilnega in drznega vedenja inkriminirano v zakonu o varstvu javnega reda in miru. Predvidena sankcija je denarna kazen, v kazenskem zakoniku pa je nasilje v družini prepoznano kot samostojno kaznivo dejanje.
Pomurje na vrhu
Kazenski zakonik za pretepanje, ponižujoče ravnanje, grožnje, omejevanje svobode gibanja, zalezovanje, siljenje k delu ali opuščanju dela ali drugo omejevanje pravic predvideva zaporno kazen do petih let. Do tri leta zaporne kazni pa predvideva za dejanja po razpadu skupnosti.
Največ prekrškov, povezanih z nasiljem v družini, je ravno v Pomurju.
Nehvaležno prvo mesto
Na območju Policijske uprave Murska Sobota so v minulem letu zabeležili 211 primerov nasilja v družini na 100.000 prebivalcev. S tem se območje murskosoboške policijske uprave uvršča na prvo mesto v državi, sledita PU Maribor in PU Novo mesto.
Delež kršitev zaradi nasilja v družini se v zadnjih štirih letih giblje okoli 15,0 odstotkov, v letnem poročilu ugotavljajo na policiji. Prizadevanja policije, povezana z ozaveščanjem javnosti in usposabljanjem policistov, ter spremembe zakonodaje so vplivali na to, da se je trendna krivulja kršitev, povezanih z nasiljem v družini, obrnila navzdol.
Družinskega nasilja še vedno preveliko
Družinskega nasilja je v Sloveniji še vedno (pre)veliko. Sprožilca za nasilna dejanja med partnerjema sta ponavadi ljubosumje in materialna korist, pogosto žrtev, pa naj je to ženska ali moški, stopi v bran storilcu.
»Predvsem zaradi strahu, tudi sramu, in občutka nemoči. Ko se človek postavi v bran, ko končno zmore reči ne, ponavadi pride občutek sramu, občutek krivde, vidimo tudi tisto drugo plat človeka, ki pa je ljubeča, in zato dostikrat vzame žrtev svojo izjavo nazaj,« pojasnjuje Tina Kralj, specializantka psihoanalitične psihoterapije.
Zakaj je nasilje v družinah tako zelo pogosto?
»V stiku z nekom, ki nam je blizu, si upamo izvesti tudi takšno dejanje oziroma nasilje kakršne koli oblike. Naj je to fizično ali verbalno nasilje ali kontrola drugega človeka, pojasnjuje Kraljeva. Znamenja pa so vedno vidna prej. »Načeloma se nikoli ne zgodi tako, da iz nič nastane eno dejanje, ampak vedno sta obe, torej žrtev in tista, ki izvaja nasilje v odnosu, ki se dopolnjujeta,« nadaljuje.
»Če je nekdo do nas nasilen in prvič ne naredimo tega koraka, da mu postavimo mejo, se smatra, da lahko še vedno nadaljuje z nasiljem. Ne glede na to, ali je to moški ali ženska. Ker prihaja tudi do tega, da so partnerice nasilne, kar je še bolj tabu tema,« dodaja specializantka psihoanalitične psihoterapije.
Žrtev pogosto vzame nasilneža v bran - strah in soodvisnost
»V povprečju se do sedemkrat zgodi to, da žrtev najprej reče, ja, to je bil storilec, potem pa spet reče, ne ni bil. V bistvu gre za velike strahove in za soodvisnost tega odnosa,« še pristavi.
Po besedah Kraljeve se v primeru nasilja praviloma vedno postavimo v bran žrtvi in z njo sočustvujemo: »Dejansko pa je žrtev tista, ki na nek način potrebuje ta odnos.«