Med slovenskimi otroki in mladostniki je v zadnjih letih opaziti porast anksioznih motenj, medtem ko poseben trend depresije ni opazen.

Porast opažajo predvsem pri dekletih in starejših mladostnikih. Zaskrbljujoča ostaja razlika med deležem mladih, ki poročajo o depresiji in anksioznosti oziroma njunih simptomih, in deležem tistih, ki poiščejo strokovno pomoč ter prejmejo ustrezno obravnavo.

Ker lahko starši bistveno pripomorejo k preprečevanju in obvladovanju duševnih motenj mladih, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravili priporočila za zmanjšanje tveganja za razvoj in boljše obvladovanje depresije in anksioznih motenj otrok in mladostnikov.

Porast depresije med mladimi

Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, ki je zajela slovenske 11, 13 in 15 letnike, je leta 2014 o subjektivnih občutjih depresivnosti (ki ne pomenijo nujno diagnoze klinične depresije) poročala dobra petina sodelujočih. Po podatkih ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu pa je istega leta okoli 5,6 odstotkov 15 do 19 letnikov poročalo o anksioznosti v zadnjem letu in 7,7 odstotkov o depresiji. Glede na diagnostične kriterije so se vsaj blagi simptomi depresije pojavljali pri skoraj tretjini (29 odstotkih) mladih. 

Na razvoj tovrstnih motenj vplivajo številni dejavniki

Na razvoj anksioznih motenj in depresije vplivajo številni dejavniki, in sicer individualni, družinski, družbeni, okoljski, skupnostni in kulturni dejavniki. Medtem ko imamo na nekatere dejavnike manj vpliva, lahko na druge z različnimi ukrepi vplivamo v večji meri. Na dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov pomembno vpliva predvsem toplo in spodbudno družinsko okolje ter podporni in ljubeči starši. 

Anksiozne motnje in depresijo prepoznavajo po nekaterih tipičnih znakih oziroma spremembah, ki odstopajo od običajnega vedenja in se pri otrocih ter mladostnikih lahko nekoliko razlikujejo od odraslih. Za obe motnji je značilno, da otrok oziroma mladostnik kaže nekatere spremembe, ki odstopajo od njegovega običajnega stanja in da te spremembe trajajo skozi daljše obdobje, na primer nekaj tednov ali več.

Tesnoba, pretirana zaskrbljenost in nervoza

Doživljanje anksioznosti se prepozna po občutku tesnobnosti, nervoznosti, živčnosti oziroma pretirani zaskrbljenosti. Četudi so ta občutja doživljajsko neprijetna, so tudi koristna, saj nam pomagajo, da se izognemo življenjsko nevarnim situacijam, poleg tega pa nas motivirajo tudi za reševanje vsakodnevnih težav, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje. 

Doživljanje anksioznosti je povsem običajno v prehodnih oziroma novih življenjskih situacijah, kot so vključevanje v vrtec, pričetek šole, prehod iz osnovne v srednjo šolo, ob selitvi in drugih spremembah v posameznikovem življenju.  Ta pa lahko postane resna težava, kadar je močna, dolgo traja in moti vsakodnevno življenje. 

Kako se kaže anksioznost in kako depresija?

Izraža se kot (nepojasnjen) strah pred nekaterimi situacijami, nenehna in nepotrebna skrb, premlevanje, občutljivost na kritiko, hitra osramočenost. Otrok oziroma mladostnik potrebuje nenehno pomirjanje ali tolažbo, zdi se pretirano sramežljiv, se izogiba družabnim dogodkom, lahko joka pred odhodom v šolo, ne želi iti v šolo ali zavrača odhod na šolske dejavnosti. 

Prisotne so lahko nervozne navade, kot je grizenje nohtov in/ali sesanje prsta. Hitro se lahko prestraši, se trese, je nemiren, diha hitro. Lahko kaže tudi vedenja, ki niso običajna za njegovo starost in stopnjo razvoja.

Depresija ima nekoliko drugačne znake, najbolj značilno je žalostno razpoloženje oziroma potrtost, ki traja dlje časa in zmanjšano zanimanje in občutek zadovoljstva pri dejavnostih, ki so posameznika navadno veselile. Kaže se kot umik (iz sodelovanja v skupnosti, športu, družbi), mladostnik se namreč ne želi družiti oziroma se izogiba družabnim dogodkom, je tišji in manj opazen.

Lahko se zdi razdražljiv ali jezen, se več prepira s sorojenci in drugimi družinskimi člani, ob tem pa lahko prihaja tudi do napadov trme ali joka. Poleg nepojasnjenih obdobij žalosti se tudi ni zmožen koncentrirati dlje časa (sanjari, zre v prazno). Ne uživa v stvareh, v katerih je užival običajno, zdi se manj navdušen in ima težave z odločanjem že pri preprostih odločitvah. Pride lahko tudi do pomanjkanja energije in upočasnitve, pojavljajo se lahko tudi stalna občutja krivde ali manjvrednosti.

Obe motnji se kot nepojasnjene telesne bolečine in težave lahko odražata tudi na telesnem nivoju. Prisotni so lahko ponavljajoči glavoboli, bolečine v trebuhu, slabost in druge težave, ki nimajo jasnega vzroka, večji ali manjši apetit kot običajno; spremembe v spalnih vzorcih (preveč/premalo spanja, težave z uspavanjem, prebujanjem ali nočne more), poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Komentarji (30)

ograchek (ni preverjeno)

Zato ka njihovi starši odštejejo največ za delovne zvetke v slovenji

oiuzt (ni preverjeno)

zato ker so starši nervozni in živčni...enostavno.

In reply to by ograchek (ni preverjeno)

Djhrr (ni preverjeno)

Znan ka je fora al ja še zaj se spaumnen ka sigdar kda je trbelo za nauvo leto zvezke pa ucbenike se je doma 1 mejsec samo tau poslujšalo.

In reply to by ograchek (ni preverjeno)

xxxxx (ni preverjeno)

Preveč dobro jim gre !

sivacelica

zato ker je velika brezposelnost in se to odraža na odnosih oziroma najbolj trpijo otroci.

hgdfxcvbxcvbxcv (ni preverjeno)

Gda maš primitvne in zabite starše, kak večina prekmurske dece, te se pač določene stvari odražajao tudi na takšen način. Balkan muzika, fuzbal, španske nadaljevanke, resničnostni showi..... in splošna nerazgledanost in nezanimanje za ostale stvari.... te pač tak je. Pa lejko mi zdaj 1000000000 minusov date, tou dejstva nede spremenilo.

Timi pa boli m… (ni preverjeno)

Kak koli se nekomi zdi komentar čuden ali se dejansko kak oča malomi deteti moren s ten strinjati, kda moreva s sinon preživeti mater kera ma v glavi vse drugo samo to nej ka bi mogla meti pač to pride na plan, pa te probaš popravlati sam pa sam pri sebi ka se pač da ali tak je. Vse ka si našto pa še mogoče par stvari cuj, pa zmeša vse vrednote ka so včasi kaj valale. Glavno ka se štrncka fejsbuki kadi po gostilnaj pa kavice pigej, Dejte de se že špilalo prej tisti čas na igralaj ali pa na telefoni gledalo risanke, samo ka de mer. Vse je šlo v kurac, lejko i meni davlete minuse, niti neman namena nekši drek mešati, svoje mnenje pa lejko poven.

In reply to by hgdfxcvbxcvbxcv (ni preverjeno)

gostja 426 (ni preverjeno)

V dobro sina ita z žensko narazen, pa ga vzgajaj sam. Boukše de za sina, takšna mati njemi samo škodo dela, tou de se sčasoma skous bole vidno, trpela ta pa oba, una pa de skous ista ali še hüjša. Na CSD idi, povej kak je, sodelüvli z njimi, uni dajo mnenje, odlouči sodišče, kero več ne davle deco avtomatično materi kak negda.

In reply to by Timi pa boli m… (ni preverjeno)

Djhrr (ni preverjeno)

Tak kak ti je povedo. Pa cepraf si misles ka jo mas rad pa ka san ne bos lado. Dejte daj na prvo mesto tij pa bos malo stisno pa malo druzina ze v pomore. Diklina neje zrela. Ge tuj taksne poznan ka cim prlej familino scej zenska te pa okaule po kavicaj. Dejte v autoje spij ob 11 vecer una pa v pomaranci s kolegicami. Odcepi se.ce mas slujzbo pa doma podporo neven ka sploj še isces pri njoj. Dejte de lezje razslo samo z atijon kak pa v familije ge e samo krejga pa štuka.

In reply to by Timi pa boli m… (ni preverjeno)

balounar (ni preverjeno)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

kratko: tij si bumbar

In reply to by hgdfxcvbxcvbxcv (ni preverjeno)

balounar (ni preverjeno)

kratko: tij si bumbar

In reply to by hgdfxcvbxcvbxcv (ni preverjeno)

Foff (ni preverjeno)

zadetek v puno

In reply to by hgdfxcvbxcvbxcv (ni preverjeno)

?? (ni preverjeno)

zaradi neodraslih in bedastih starsev (ze otrokovoime povej veliko o njegovih starsih), in zaradi socialnih omrezij zivijo v virtualnom svejte.

oiuzt (ni preverjeno)

ge san pa mislo ka živijo na Zemli???!!

In reply to by ?? (ni preverjeno)

Lpšpk (ni preverjeno)

Ne misli preveč, ka ti škoudi.

In reply to by oiuzt (ni preverjeno)

Čarni vrag (ni preverjeno)

Kda sem hodo v osnovno šolo smo še nosili zakrpane hlače, a nihče ni bil aneksiozen ali depresiven. Ka bi naj to bilo še znali nismo. To je vse izum farmacevtske industrije, kera bi rada že deci odavala tablete.

gostja 426 (ni preverjeno)

Anksioznost je bila že te, samo se še o ton neje znalo pa gučalo nika. Tisti čas so te za sakšo figo dali v posebno šoulo. Tüj mojoga sošolca, s kerin san sidejla sküp v kloupi, ka san njemi pomagala pri učenje. Nič je nej bilou naroube z njin, samo bole prestrašeni je bil, pa so ga poslali ta, nikdar san ga več nej vidla.
Rejsan pa je, ka je bilou anksioznosti pa depresije tisti čas menje kak gnes, ker so cajti nej bili telko stresni.

In reply to by Čarni vrag (ni preverjeno)

chapala (ni preverjeno)

deca bi radi meli vse in takoj. ampak to itak nemorejo dobiti, zato pa so živčni. je pa istina ka je gnesden teško deco navčiti skromnosti, ker smo pač v takšni družbi ka propagira konzum.

Fhfjd (ni preverjeno)

Tezko je naviti deco skromnosti, kda starse sake den pelajo pune vozicke iz špara, mati sake drujge den v hm neksno majco nabavi, mladi starši vse mozne norosti iz interneta spokujpijo. Vejpa deca nejso naure vidijo ka se dogaja okaule njih vidijo ka non stop nesce neka kipuvle pa neka ma. Itak ka je te živčnost kda pa dejte ne dobi.

Isto kak moja diklina ka guci ka de deco vcijla skromnosti med ten ka cejlo plačo v bautaj pistij. Ce do deca skromni do po meni ka man dvauje kaubojke 8 lejt. Starši pa bodauče stsrše rade modruvlejo kak do deco vcilij ka do ziveli skromno pa z vsen zadovolne. Te trbej pri sebo zacati.

In reply to by chapala (ni preverjeno)

chapala (ni preverjeno)

se strinjan s tebof v celote. v bistve man čist podoben primer doma. primene tuj diklina puuuno troše za stvarij kere sploj ne nucamo. pomale mo doma kak komunala :(

In reply to by Fhfjd (ni preverjeno)

Hdhd (ni preverjeno)

Neka vpliva tudi tau ka starse forserajo deco na vse kraje. Na ljudsko se včit tuji jezik, neka trenejrati ka nejsi samo doma, v šaule meti vse 5 ka boš osličen pa nekda svejta čim menje delo. Gratas star 16 lejt ze forserajo starsi ka ideš delat prek študenta pa tak dale. Te pa zakoj se deci vtrgne kda idejo iz srednje na faks pa se soj znapigejo ?

Ehehe (ni preverjeno)

Nerazmite gnes den mladijne. Že ge težko razmin al ja. Nervoza pa tak dale prijde tudi od vseh teh socialnih omrezij keri pac postavlajo non stop neksne standarde ka je lejpo pa ka neje lejpo in najbole tau trpijo dikline. Tudi kda se kaj v sauli svadijo med seuf in pac izpostavlan dikline ker pac iz mojih izkusenj iz osnovne iz srednje pa iz faksa vec kak 3 babe si dobre med seuf nejso bilej. In včasih si se v šaule svado pa šau domau pa te nišče neje na stacionarca zvau. Gnes den nega konca v sauke se svadis pa cejle internet zna.. pijše na facebook pa objavlajo slike kak njin je fajn brez xy osebe prek instagrama prek twittera in še.. Vejpa kama kole ideš deca bulijo v telefon. Pač več nemamo dece s slovensko kulturo in vrednotame ampak na pau ameriško in tau ze vijdes ka dikline v osnovnoj okaule odijo kak k....in ja problem je ker pri 6 letaj njin telefone kupijo starsi pa naj gledajo youtube ka de mer.

Kak socialna omrezja tak je krijvo tudi vzgoja starsov. Mlade druzine ka majo gnes den pri 25 ze dva otroka enostavno ne ladajo in namesto ka se z otrokon špila pa guci pa fajn ma se njemi vuzgej televizija.. Da telefon.. Samo ka je mer. Daj mer pa ide tan gledaj risanko kak rad moj kolega svojome malome povej.

Inženir (ni preverjeno)

Ce bi bile boljse place v sloveniji bi tudi druzinski odnosi štimali. Debata sakega gospodinjstva v ms je plača, denar, položnice. Ko pride tisti dan ko se ti nabere 15 položnic in neseš 500e na delavsko hranilnico je boljse ce sploh nihce ne govori s tabo cel dan. Tak pac je. Zato pa bogatejsi zivijo dlje tisti ki se ne zdrogirajo seveda. Zivljenje brez stresa.

gostja 426 (ni preverjeno)

Nej je fse v plači. Če bi tou držalo, bi bogati dobro živeli, pa ne bi meli nobenih problemof. Pa jih majo, glij telko, bogata deca nejso nika srečnejša od ostale dece.

In reply to by Inženir (ni preverjeno)

Inženir (ni preverjeno)

Se negre za bogataše bolj za nadpovprecno placane in iz lastnih izkusenj zagotavljam ka v hiši kjer je nadpovprecna placa se izvaja manj stresa kot tam kjer so minimalci. Preprosto.
Seveda se marsikaj drugega vpliva na stres danasnje mladine

In reply to by gostja 426 (ni preverjeno)

gost2423 (ni preverjeno)

Kilava deca gnesden. Pa drugo nej samo fejsbug pa ka se vsaki prdec postani lajka.

Bb11 (ni preverjeno)

Vse je v pejnezaj pa fertik. Eni lidgej se sprijaznijo s financnin stanjon eni kak moj sausid pa po 30 letaj v isti firmi še itak saki den mota kak je premalo placani pa kak lastnijki vse v zepko denejo in pri taksnon je doma samo nervoza.

Ge kda san gor raso nejso meli za kruj kda je mati slujzbo zgibila v mure oča pa zidar bil. Pa nejso z braton pa sestron nikdar nika čuli. Ges kak najstarejši san edijni znau ka nan pau rodbine pejneze posaudilo ka smo meli za kujrite v zijmi. Tau pa so starše kak se šika ka svojeh problemof nejso prenašale na nas. Sake evro ka se je skup naškrabo je šau v tau ka smo se mij lejko šaulale in vse se njin je tudi poplačalo. Nej pa gnes den ka ma 1200 e place pa zena 900e pa oh in oh ka se samo inauk lejko ide na dopust na leto. Pa samo stunjanje. Te pa zakoj so deca v kurci kda gor rastejo v stresi pa dretje pa živčarjenje. Vse se shranjuvle v nason podzavestje ci je dejte zlato pri 5 letaj lejko vse v vdari pri 10 15...

smrkci (ni preverjeno)

Zaradi politike in delodajalcev,ker so staršem vzeli dostojno življenje in delo.

Xoxo (ni preverjeno)

Jah to tak je v prekmurji. Nasploh je bole vse nerazvito, starši pa tak so po večini ozko gledani...sama sem odraščala v takšni familiji ka bi mogli deco stran vzeti CSD, in ka se zgodi nič. Kda sen bila 18 stara sen mogla od doma oditi ka neje bilo sploj druge...to je vse v kurci, pa v prekmurje nikdar več nejden...

Xoxo (ni preverjeno)

Pa neso vsi za deco, in to je klasični vzorec, ka da si zadoata star se pa pričakuje služba, kuča, pa seveda deca. Bog ne daj ka nemaš toga, ka bo pa te kda mo mi stari? Što de za nas skrbo ? Dosta lidij ma zato deco ka neso sami pa ka se leko deci gor obesijo. Kak znan , vse to sen tudi sama dosta na žalost izkusila. In vse pisti posledice, za celi život.

Starejše novice