Pomlad je čas, ko se narava prebuja – z njo pa tudi nevarnost v obliki klopov. Zakaj je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu kljub nizki obolevnosti še vedno nujno?
Topli dnevi v naravo ne privabljajo le pohodnikov, tekačev, družin na izletih in drugih ljubiteljev aktivnosti na prostem, temveč tudi nevarnost v obliki skoraj nevidnih prenašalcev resnih bolezni.
Klopi so z otoplitvijo že postali aktivni, njihova sezona pa se bo z vsako pomladjo le še podaljševala, saj mile zime in vlažna pomlad ustvarjajo idealne pogoje za njihovo širjenje.
Čeprav je ugriz klopa pogosto neopazen, so lahko posledice okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa zelo resne – od hudih nevroloških zapletov do trajne invalidnosti ali celo smrti.
Zato je zdaj pravi čas, da poskrbimo za ustrezno zaščito.
Kje in kdaj se lahko cepite?
Cepljenje za otroke proti klopnemu meningoencefalitisu izvaja dispanzer za otroke, šolske otroke in mladino.
Cepljenje za odrasle proti klopnemu meningoencefalitisu se izvaja v ambulanti za cepljenje v Zdravstvenem domu Murska Sobota v pritličju splošnih ambulant ob četrtkih, od 10.00 do 12.00, in petkih, od 12.30 do 14.00.
»Cepljenja pa izvajamo tudi v Zdravstveni postaji Gornji Petrovci in Zdravstveni postaji Beltinci po njihovem razporedu,« so za Sobotainfo pojasnili iz soboškega zdravstvenega doma.
Kakšen je odziv in koliko stane cepljenje?
Odziv na cepljenje je vedno večji, kajti sedaj imajo rojeni od 1970 do 1980 zastonj prve tri začetne ali pa tri nadaljevalne doze, če so že v procesu cepljenja,
»Tudi ozaveščenost glede posledic okužb je vedno večja tako, da prihaja na cepljenje vedno več ljudi. Cena cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu je 20 evrov,« so dodali.
Kako pogost je klopni meningoencefalitis v Pomurju?
Klopni meningoencefalitis je nalezljiva bolezen in jo je treba prijaviti v skladu z zakonodajo o nalezljivih boleznih. V Sloveniji se morajo primeri klopnega meningoencefalitisa prijaviti na Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v letu 2025 do vključno desetega tedna niso prejeli nobene prijave obolenja s klopnim meningoencefalitisom.
V letu so bili 2021 prijavljeni štirje primeri obolenja, v letu 2022 trije primeri, v letu 2023 pa en primer obolenja.
Resna bolezen, ki jo je mogoče preprečiti
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje in lahko pri okuženih povzroči visoko vročino, močan glavobol, slabost, otrdelost vratu, v hujših primerih pa celo nezavest, paralizo ali smrt.
Bolezen poteka v dveh fazah, pri čemer je druga pogosto bolj nevarna. Medtem ko prva faza pogosto spominja na običajno virozo z bolečinami v mišicah in utrujenostjo, se druga lahko razvije v meningitis ali encefalitis.
V Sloveniji povprečno zboli od 100 do 110 ljudi na leto, obolevnost pa je med najvišjimi v Evropi. Tudi v zadnjem desetletju se Slovenija redno uvršča med vodilne države po številu prijavljenih primerov, ob bok državam, kot so Latvija, Litva, Češka in Avstrija.
Prenašalec virusa je okužen klop, ki se na človeka prenese že ob vbodu. Posebej ogroženi so starejši od 60 let, pri katerih je potek bolezni pogosto hujši, in lahko vodi v trajne posledice, kot so motnje spomina, govora in ravnotežja.
Cepivo je varno in učinkovito, a precepljenost ostaja nizka
Cepljenje je najzanesljivejša zaščita pred boleznijo. V Sloveniji sta na voljo dve varni in učinkoviti cepivi, zaščita pa se vzpostavi s tremi odmerki – prvi dve dozi v razmiku enega do treh mesecev, tretja pa pet do dvanajst mesecev po drugi.
Za vzdrževanje zaščite so potrebni poživitveni odmerki, prvi po treh letih in nato vsakih pet let, po dopolnjenem 60. letu starosti pa na vsaka tri leta.
Kljub dostopnosti cepiva in dejstvu, da gre za preventivo proti bolezni, za katero ni specifičnega zdravljenja, pa je stopnja precepljenosti v Sloveniji še vedno zaskrbljujoče nizka.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se redno cepi le približno sedem do osem odstotkov prebivalstva, kar je premalo, da bi to lahko vplivalo na širše zmanjšanje pojavnosti bolezni.
Velik del prebivalcev se cepi neredno ali pa cepljenja sploh še ni opravil, kljub temu da so pogosto izpostavljeni okuženim klopom.
