Ob svetovnem dnevu mokrišč je danes potekal voden Pohod ob mokriščih Mure.
Udeleženci že devetnajstega pohoda ob reki so se v dopoldanskih urah zbrali ob brodu na Muri, nato pa so se skupaj podali na osem-kilometrsko pot, ki jih je vodila skozi občine Murska Sobota, Tišina in Radenci. Med pohodniki sta bila tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan ter župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek.
Med organizatorji dogodka so med drugim bili Društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Tabrih, mednarodni odbor Naša Mura-Unsere Mur, Zveza društev Moja Mura, Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF), kampanja Rešimo Muro, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota.
Skupaj so s pohodom želeli poudariti potrebo po ohranjanju in obnovi mokrišč, saj so te po njihovem mnenju izjemnega pomena za boljšo prihodnost urbanih okolij.
Ogroženi vodni viri?
V okviru dohodka se je več sto udeležencev sprehodilo tudi ob kraju, kjer je načrtovana postavitev Hidroelektrarne Hrastje-Mota, da bi tako opozorili na nevarnost, ki naj bi jo projekt predstavljal za obmurska mokrišča.
Izpostavili so, da bi gradnja elektrarn na Muri lahko ogrozila oskrbo pomurskega vodovoda s pitno vodo. Podtalnica ob Muri, od koder črpajo vodo, naj bi se namreč z elektrarnami znižala in onesnažila.
Kot poroča STA, se v javnem podjetju Vodovod sistema B sklicujejo na študije okoljskega poročila ter od ministrstva za okolje in prostor zahtevajo, da jih kot stranko v postopku vključi v vse postopke, povezane z gradnjo elektrarn.
"Iz okoljskega poročila izhaja, da bi se ob zgraditvi prve elektrarne podtalnica na desnem bregu znižala do enega metra, na levem pa do 75 centimetrov. Na območju črpališča Krog bi se podzemne vode znižale do 60 centimetrov. Nad jezom bi se podtalnica zvišala, zaradi česar se lahko spremeni kemijska in bakteriološka sestava vode, saj prihaja do izpiranja in transporta ostankov in hranil iz tal in njihovega prenosa po vodonosniku in drenažah. Zaradi dviga podzemne vode pa bo kot posledica zajezitev koncentracija onesnaževalcev v podzemni vodi močneje narasla, piše v študiji," besede tehnične vodje podjetja Boštjana Zvera povzema STA.
Za ohranitev mokrišč
Svetovni dan mokrišč sicer obeležujemo 2. februarja, ob obletnici sprejetja konvencije o mokriščih v iranskem mestu Ramsar leta 1971. Danes se 168 njenih pogodbenic, med njimi tudi Slovenija, ki je k njej pristopila leta 1992, zavezuje, da bodo mokrišča na svojem ozemlju ohranjale in zavarovale ter jih upravljale trajnostno.
Letošnji svetovni dan mokrišč poteka pod geslom Mokrišča za boljšo prihodnost urbanih okolij. Mokrišča, ki so naravni zadrževalniki vode, namreč s svojo sposobnostjo čiščenja ljudem, živalim in rastlinam zagotavljajo posebno, za njihov obstanek nujno življenjsko okolje.
Foto: Dušan Dundek