Migranti, ki jih zavrne Avstrija in jih ne bomo mogli vrniti od koder so prišli, so lahko tudi priložnost za zaslužek lokalnega gospodarstva. Propadlemu gostincu v Avstriji dnevno 780 evrov za nočitve.
Črnoglede napovedi so se pričele uresničevati. Avstrijci so zaradi migrantske krize pred dnevi uvedli strožji nadzor na meji in že pričeli zavračati migrante, za katere sumijo, da niso vojni begunci. Teh seveda ne želi sprejeti več niti Hrvaška, od koder so prišli v Slovenijo, zato so sedaj nastanjeni na večih lokacijah v Sloveniji, tudi v Lendavi.
Bodo zaprosili za azil?
Migranti, ki ostanejo ujeti v Sloveniji, si večinoma želijo v nemško govoreče in skandinavske dežele, pri nas ne želijo ostati. A ker jih te države ne želijo sprejeti, bodo številni tovrstni migranti pri nas sčasoma najverjetneje zaprosili za azil.
Migranti tudi v zasebne namestitve
Tovrstnih primerov bo verjetno še precej več, zato je pričakovati, da bodo namestitvene kapacitete v lasti države, kot so nekdanje vojašnice, razni domovi in podobno, kmalu prepolni. Migrante in prosilce za azil bo država tako nameščala tudi v zasebnih nastanitvenih kapacitetah, kot so nekdanji hotel Črni les pri Lenartu ter razna manjše nastanitvene enote.
Azilanti nastanjeni v nekdanjem gostišču
V kraju Feldbach na avstrijskem Štajerskem, ki je od slovenske meje oddaljen le nekaj kilometrov, so azilanti med drugim nastanjeni tudi v nekdanjem gostišču Tafelspitz. Tam jih je nastanjenih okoli 65, oblasti pa se aktivno ukvarjajo z njihovo integracijo v družbo. Tako se azilanti učijo nemškega jezika in ostalih znanj, ki jih potrebujejo za uspešno vključitev v družbo. Občinska svetnica Andrea Deskovich, ki dela kot prostovoljka v azilnem domu, pravi, da so se v lokalnem okolju znebili odvečni strahov.
Nikomur njihova prisotnost ni več nenavadna, ker se zares ukvarjamo z integracijo.
Propadlemu gostincu 780 evrov na dan
Azilanti državi vsekakor predstavljajo precejšen strošek, lokalnemu obrtništvu in gospodarstvu pa tudi možnost za zaslužek. Za vsako izmed postelj Avstrija lastniku nekdanjega gostišča Tafelspitz plača 12 evrov na dan. S 65 posteljami tako dnevno zasluži 780 evrov. Vsak prosilec za azil mesečno dobi še 150 evrov za prehrano in do 150 evrov letno za oblačila.
Zasebnik služi s prehrano
Priložnost za zaslužek pa ne predstavljajo le nastanitve azilantov, temveč tudi migranti, ki so zaprosili za azil in čakajo na odločitev države. Za 150 tujcev, ki so nastanjeni v nekdanji vojašnici v kraju Fehring, slabih 20 km od avstrijske meje na Goričkem, skrbi zasebno podjetje. V štirih tednih, kolikor čakajo na odločitev, ali so upravičeni prosilci za azil, dobivajo po tri obroke dnevno. Čas si krajšajo s športom, učenjem nemščine v veliki predavalnici, za najmlajše so uredili tudi vrtec.
Radgonskemu sejmu več kot 100.000 evrov
Z nastanitvijo migrantov je doslej zaslužilo že tudi pomursko podjetje. Od lanskega septembra do letošnjega januarja je v hali sejmišča v Gornji Radgoni bil organiziran namestitveni center za migrante. Podjetje Pomurski sejem je v tem obdobju od Ministrstva za notranje zadeve za opravljene storitve prejelo 111.435,14 evrov.
