V Ljubljani in Celju je uvedba zaračunavanja tako imenovane kanalščine povzročila mnogo razburjenja, a kaj kmalu bomo morali v to kislo jabolko ugrizniti tudi drugje po državi. Tako namreč zahteva Evropa.
Pred dobrimi sedmimi meseci je prebivalce občine Celje razburila vest, da bo odslej na računih za komunalne storitve dodatna postavka - odvajanje in čiščenje padavinskih voda s strehe. Ponovno je vest razburila Slovenijo pred nekaj dnevi, ko so to pričeli obračunavati tudi v Ljubljani. A tokrat ne gre za idejo Šrota in Jankovića, kako iz občanov izpuliti dodatne evre, temveč to od nas zahteva Evropska unija. V prihodnjih osmih mesecih bodo podobno morale storiti tudi ostale občine po Sloveniji, kar so nam potrdili na Mestni občini Murska Sobota, medtem ko so z Občine Lendava sporočili "Občina Lendava kanalščino za deževnico ne zaračunava in tega tudi ne namerava uvesti.".
Za dež plačujemo že zdaj
Kot so pojasnili na celjskem javnem podjetju Vodovod - Kanalizacija, omenjeni strošek ni nič novega, saj so ga občani plačevali že doslej, le da je bil enoten in prištet k splošni postavki odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Podobno je tudi drugje po Sloveniji. V Celju in Ljubljani so sedaj tako občanom pričeli zaračunavati novo postavko "odvajanje padavinske odpadne vode s streh", prej omenjena postavka pa se je na račun tega znižala.
Pravičnejša porazdelitev stroška
Tovrstno obračunavanje naj bi občanom zagotovilo pravičnejše obračunavanje stroška odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode. Doslej je namreč ta znesek bil enoten, kar pa je bilo do nekaterih gospodinjstev nepravično. Po novem bodo gospodinjstva namreč morala plačevati to dajatev glede na površino strehe, na katero pada dež, ter glede na način, na katerega vodo odvajajo s strehe. Gospodinjstva z večjo površino strehe bodo tako zaradi nove postavke plačevala višje položnice, medtem ko bodo gospodinjstva z manjšo površino strehe plačevala manjše.
Z zbiranjem deževnice se strošku izognemo
Novemu staremu strošku pa se lahko z nekaj iznajdljivosti in ekološke osveščenosti tudi izognemo. Višina postavke bo odvisna tudi od načina, kako ima objekt padavinske odpadne vode speljane s strehe. Tisti, ki deževnice nimajo speljane v kanal, temveč recimo v zbiralnik za zalivanje vrta, verjetno ne bodo plačali nič, saj s padavinskimi vodami ne obremenjuje javne infrastrukture za odvajanje odpadnih voda. Ravno preobremenjenost te je v preteklih letih botrovala k poplavah po mestnih središčih.
