Naše prehranjevalne navade se v splošnem izboljšujejo. Pomurci v slovenskem vrhu v uživanju zelenjave.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pred časom opravil raziskavo, ki je prinesla spodbudne podatke o prehranjevanju državljanov. Veča se namreč tako delež ljudi, ki vsak dan uživajo zelenjavo, kot tistih, ki redno zajtrkujejo. Zmanjšuje pa se medtem delež Slovencev, ki uživajo sladkane pijače.
Žal pa se nas kar polovica še vedno prehranjuje nezdravo, z zdravju manj koristnimi živili. Pri dveh tretjinah odraslih tako lahko zasledimo povišan krvni sladkor, povišan krvni tlak, nenormalne vrednosti krvnih maščob oziroma prekomerno telesno težo.
Statistični podatki Pomurcem običajno ne obetajo nič dobrega. Navsezadnje smo v preteklosti že poročali o veliki razširjenosti srčno-žilnih bolezni ter prekomerni prehranjenosti in gibalni neučinkovitosti pomurskih otrok. A naj vas pomirimo, da se na področju prehrane in zdravja v regiji najdejo tudi spodbudni, če ne celo zgledni trendi.
Skoraj polovica moških preskoči zajtrk
Izsledki NIJZ so med drugim pokazali, da se priporočenih petih obrokov na dan žal drži le dve petini odraslih Slovencev, in čeprav je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju v porastu, ta obrok še vedno izpusti kar 43 odstotkov moških in 33 odstotkov žensk. Bolj vestne so pri tem starejše generacije.
Prav tako Slovenci zaužijemo tudi dvakrat več soli, kot je sprejemljivo. Tri četrtine vnesemo z živilskimi izdelki, preostanek pa z dosoljevanjem pri mizi. Delež se je precej zmanjšal, a po soli za mizo še vedno poseže kar polovica Slovencev.
Pametneje izbiramo maščobe, a pozabljamo na ribe
Za priporočena rastlinska olja se dnevno odloča dve petini prebivalcev, skoraj dve petini nas vsak dan uživa oljčno olje, katerega poraba se tudi sicer povečuje. Manj razveseljivo je dejstvo, da četrtina državljanov tedensko uporablja svinjsko mast in uživa klasično ocvrte jedi. Te so značilne predvsem za nižje izobražene ljudi in predstavnike nižjih družbenih slojev.
Pretiravamo tudi z mesnimi izdelki ter zanemarjamo ribe, ki jih tedensko uživa le slaba tretjina Slovencev, običajno moški, višje izobraženi in pripadniki višjega družbenega sloja.
Pitje sladkih pijač upadlo kar za tretjino
Se pa, kot kaže, po zaslugi vztrajnega ozaveščanja počasi odrekamo sladkorju v pijačah. Vse raje se namreč odločamo za živila z manj ali brez dodanega sladkorja.
Medtem ko je leta 2001 tedensko ali pogosteje sladke pijače pilo nekaj več kot dve tretjini odraslih, je število predlani upadlo na slabo tretjino. Še najtežje se jim odrečejo moški, otroci, nižje izobraženi in pripadniki nižjega družbenega sloja.
Pomurci zgledno uživamo zelenjavo
Čeprav je zelenjave s tretjino priporočene količine v obrokih Slovencev še vedno premalo, smo pri tem vendarle prvič po letu 2012 zabeležili izboljšanje.
Priporočljivo jo je vključiti v vsaj tri obroke dnevno, s čimer pa Pomurci po podatkih NIJZ iz leta 2014 nimamo večjih težav. Kot kaže, se na tem področju uvrščamo celo v sam vrh državne lestvice.
64,9 odstotka nas sadje uživa enkrat ali večkrat na dan, s čimer zasedamo drugo mesto v državi, takoj za Zasavci. Pri zelenjavi pa nas pravzaprav ne prekaša nobena od slovenskih regij, saj si jo enkrat ali večkrat na dan privošči kar 65,5 odstotka Pomurcev.
Resda ob sadju in zelenjave zato vnesemo še veliko druge, predvsem mastne in škodljive hrane, a nekaj očitno le deluje. To sicer ni prvič, da smo državi postavili zgled na področju, povezanem z zdravjem; spomnimo, da smo že pred časom poročali o izjemni precepljenosti prebivalstva v Pomurju.
