Opazili smo jih pri škofovskem posvečenju. Kdo so Črenšovski pritrkovalci?
Pritrkovanje ali klenkanje je starodavna umetnost igranja na cerkvene zvonove, ki je globoko zakoreninjena po vsej Sloveniji in predstavlja pomemben del cerkvenega praznovanja.
Gre za svojevrstno »instrumentiranje«, kjer se zvonovi, vsak s svojim glasom, zlijejo v praznične melodije, ki jih verniki prepoznavajo in cenijo.
O tej fascinantni tradiciji in delovanju Črenšovskih pritrkovalcev nam je za Sobotainfo več povedal Dominik Krznar, eden izmed članov skupine.
Pestrost melodij in skrivnosti klenkanja
Pritrkovanje se od običajnega zvonjenja razlikuje v ritmu in načinu igranja. Medtem ko pri navadnem zvonjenju vsi zvonovi zaigrajo eden za drugim v ritmičnem zaporedju, pritrkovanje uporablja dve glavni vrsti melodij:
- stoječa melodija: Pri njej vsi zvonovi mirujejo, melodije pa se izvajajo v paru, s poudarkom na ritmičnosti.
- leteča melodija: V tem primeru niha največji zvon, ostali pa mu v določenem ritmu sledijo in ustvarijo kompleksno melodijo, ki se nato še »drobi« za bogatejši zvok.
Za igranje se uporablja kembelj, ki udarja ob notranje dno zvona, obvezna oprema vsakega pritrkovalca pa so tudi slušalke ali naglušniki za zaščito sluha.
Prazniki, tradicija in edinstvenost Črenšovcev
Pritrkuje se ob vseh velikih cerkvenih praznikih, kot so velika noč, božič, telovo, Marijino vnebovzetje in binkoštni prazniki.
Črenšovski pritrkovalci imajo ob veliki noči prastaro navado, da s pritrkovanjem začnejo že ob peti uri zjutraj, nato pa nadaljujejo ob vstajenjski procesiji in obeh mašah.
Posebnost Črenšovcev je tudi pritrkovanje ob polnočnici ter na silvestrovo, preden zaide sonce, kar imenujejo »hvalodavanje«. Prav tako so nepogrešljivi ob prvem svetem obhajilu, birmi in prazniku farnega patrona Povišanje svetega križa.
Krznar je s ponosom izpostavil še eno pomembno pritrkovanje, ki sega v nedavno preteklost: »Pritrkovali smo tudi minulo nedeljo pri škofovskem posvečenju Janeza Kozinca, kar je bil za nas velik dogodek in čast.«
To pritrkovanje je dodaten dokaz, kako so Črenšovski pritrkovalci vpeti v pomembne dogodke murskosoboške škofije.
Od mladih navdušencev do mednarodnih gostov
Skupina Črenšovskih pritrkovalcev je nastala leta 2008, ko so se zbrali mladi iz župnije z željo, da bi na svoj način prispevali k praznikom.
Sprva je skupina štela pet članov, danes pa jo sestavlja osem aktivnih pritrkovalcev: Dominik Krznar, Matej Kranjec, Damjan Vučko, Peter in Rok Bernad, Aleš Horvat, Denis Hrženjak (iz sosednje Hrvaške, Selnica) in Toni Šeler (iz zagrebške nadškofije).
V vseh teh letih so obiskali številne župnije, bili prisotni na večjih slovesnostih, kot na primer 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Vsako leto pritrkujejo tudi ob Marijinem vnebovzetju v Turnišču.
Bili so tudi prvi slovenski pritrkovalci, ki so pritrkovali v sosednjem Medžimurju, v cerkvi svetega Martina na predpraznik Martinovega.
»Tam smo bili še posebej zelo lepo sprejeti s strani vse župnijske skupnosti, bilo je nepozabno in za to smo zelo hvaležni,« se spominja Dominik.
Prihodnost tradicije in veselje do zvonov
Po letošnjem oratoriju v župniji Črenšovci 5. julija 2025, kjer sta Dominik Krznar in Denis Hrženjak predstavila pritrkovalsko skupino, se je med otroki zelo povečalo zanimanje za pritrkovanje.
»K temu je pripomoglo tudi to, da so v spremstvu obiskali sam turn in si od blizu ogledali in poslušali, kako se pritrkuje,« je pojasnil Dominik, optimistično zre v prihodnost: »Tako, da mislim, da se bo skupina ohranila, pomladila in še trajala.«
Pritrkovanje je zanje več kot le konjiček; je »način, imeti rad cerkvene zvonove, svojevrsten način instrumentiranja, ko ima vsak zvon svoj glas. Ko se ob pogledu na zvonik razlijejo praznične melodije in ko vidiš veselje vernikov, veš, da si naredil nekaj dobrega.«
Želja skupine je, da bi še dolgo vztrajala in izvajala čim lepše melodije iz župnijskih cerkva murskosoboške škofije. Pritrkovalci so prepoznavni tudi po svojih majicah, ki predstavljajo leto ustanovitve, zavetnico Sveto Barbaro in pet zvonov, kolikor jih je v farni cerkvi Povišanja svetega Križa.
