Naj prazniki ne postanejo tragedija.
V času velikonočnih praznikov in ob praznovanju prvega maja po mnogih slovenskih krajih še vedno odmevajo pokanje s karbidom in uporaba možnarjev, kar naj bi izhajalo iz starih običajev.
Toda zdravniki opozarjajo, da gre za izjemno nevarne in pogosto smrtonosne prakse, ki za sabo puščajo hude posledice – tako fizične kot tudi psihične.
Zvočni efekti, ki puščajo trajne poškodbe
Milan Nemeš, specialist kirurgije in travmatologije, opozarja, da so poškodbe zaradi pokanja z eksplozivnimi sredstvi pogosto hujše kot pri uporabi pirotehnike.
»Poškodbe segajo od lažjih opeklin in poškodb sluha, pa vse do amputacij udov,« pove v oddaji Aktualno na televiziji IDEA in doda: »Glavni efekt pri teh eksplozijah je zvočni, ki se sliši več kilometrov daleč. Tisti, ki so blizu, pa utrpijo poškodbe sluha, rok, oči in celo obraza.«
Zgodba, ki je pretresla: enajstletnik ostal brez noge
Eden od primerov, ki je Nemešu za vedno ostal v spominu, se je zgodil pred 25 leti, ko je 11-letni fant stopil na posodo s karbidom, ki so jo pripravljali starejši otroci.
»Ob eksploziji ga je vrglo deset metrov daleč. Ena noga je bila tako poškodovana, da smo jo morali amputirati. Drugo smo mu uspeli rešiti. Gre za tragedijo, ki mu je zaznamovala celo življenje,« se spominja zdravnik.
Vzrok tiči tudi v pomanjkanju zaščite in zgleda
Po besedah Nemeša večina uporabnikov teh sredstev ne uporablja nobenih zaščitnih sredstev.
»Ne zaščitijo si ne ušes, ne obraza, ne rok. In to kljub temu, da vedo, da gre za pok z veliko močjo. Velikokrat se tudi ne zavedajo, da bo do eksplozije res prišlo – vse dokler ni prepozno.«
Še pomembnejši od opozoril je po njegovem mnenju vzgojni zgled: »Otroci in mladostniki gledajo odrasle. Če odrasli pokajo in se ob tem zabavajo, jim nobeno svarilo ne bo pomagalo. Ključno je, da jim pokažemo drugačen vzorec.«
Poleg fizičnih še dolgotrajne psihične posledice
Poškodbe zaradi eksplozij pogosto pustijo tudi dolgotrajne psihične posledice, še posebej pri otrocih. Opečeni obrazi, manjkajoči prsti ali udi pogosto povzročijo občutke sramu in izključenosti.
»Tudi, če se fizično pozdravijo, ostajajo brazgotine. Potrebna je psihološka podpora, saj lahko takšne poškodbe vplivajo na samopodobo, družinsko dinamiko in celo izbiro poklica,« opozarja.
Pokanje ni le nevarno – je tudi moteče in škodljivo
Zdravniki in okoljski strokovnjaki opozarjajo, da pokanje s karbidom škodi tudi širši družbi:
- straši starejše in bolnike,
- povzroča stres živalim,
- onesnažuje okolje s plini in mikrodelci,
- in zvišuje tveganje za požare.
Kaj lahko naredimo?
Najboljši način, da preprečimo te poškodbe, je, da tega preprosto ne počnemo. Če se že odločimo za tradicijo, pa je nujna ustrezna zaščita in previdnost, ob tem pa odgovoren zgled mlajšim.
