VIDEO: Milan Kučan o politiki, osamosvojitvi in Prekmurju, ki ga nosi s seboj: »Še zmeraj je tu veliko dobrih ljudi«

V oddaji Med nama na televiziji IDEA je bil gost Milan Kučan, diplomirani pravnik iz Križevec v Prekmurju in prvi predsednik samostojne Slovenije.

Pogovor ni bil usmerjen le v politiko, temveč predvsem v človeka za funkcijo. Kučan je spregovoril o otroštvu, življenjskih odločitvah, družini, zaupanju, odgovornosti in tem, kaj bi danes sporočil mladim.

Prvi spomin na Prekmurje je povezan z očetom

Ko danes pomisli na otroštvo v Prekmurju, se mu najprej pred oči prikličejo Križevci in zadnje srečanje z očetom, leta 1944.

Takrat je bil star štiri leta. Kot je dejal, je njegova mama vedno dvomila, da bi se tega kot otrok lahko zares spominjal. A podoba je ostala.

»To je neka slika, ki jo jaz nosim s seboj, ki se ni nič spreminjala z mojimi leti, ampak je pač ostala,« je pojasnil.

Kučan je dejal, da ga ta prizor spremlja tudi danes, ko pride čez Murski most.

Prekmurje kot skupnost solidarnosti

V pogovoru se je spomnil tudi takratnih Križevcev, skupnosti, ki se je oblikovala okoli farne cerkve, šole, zdravnika, gostilne in pekarne.

Po njegovih besedah je Prekmurje veliko tega ohranilo vse do danes.

»Ta elementarna poštenost ljudi, ki so si drug drugemu pomagali, ki so čutili, da so solidarna skupnost, povezani drug z drugim,« je povedal.

Ob tem je poudaril, da je bila solidarnost vrednota, ki je po njegovem mnenju tudi denar ni mogel povsem zamajati, čeprav se danes vse bolj odmika na stranski tir.

Če bi šlo po njegovih načrtih, bi bil sodnik

Po osnovni šoli in gimnaziji v Murski Soboti se je Kučan odločil za študij prava. Kot je povedal, si takrat ni predstavljal, da bo njegovo življenje tako močno povezano s politiko.

Na njegovo odločitev za pravo so vplivali tudi ljudje, ki jih je srečeval v mladosti, med drugim pravniki, ki so v njegovih očeh poosebljali pomen prava.

Če bi se njegovo življenje odvilo tako, kot si je predstavljal ob vpisu na pravno fakulteto, bi bil danes, kot je dejal, upokojeni sodnik.

»Po dejanjih jih boste spoznali«

Kučan je v pogovoru poudaril, da se je občutek odgovornosti oblikoval že v gimnazijskih letih. Bil je predsednik razredne skupnosti, mladinskega aktiva, sodeloval je v mladinskih delovnih brigadah, športnih in taborniških aktivnostih.

Kot je dejal, so ga te izkušnje navajale na življenje v skupnosti, kjer je manj veljala beseda kot dejanje.

»S tem spoznanjem, da se je treba dokazovati skozi življenje, z dejanji, ne samo z besedami, živim pravzaprav še danes,« je povedal.

Osamosvojitev kot racionalna odločitev

Poseben del pogovora je bil namenjen osamosvojitvi Slovenije. Kučan je obdobje razpadanja Jugoslavije opisal kot zelo negotov čas in čas globoke krize.

Po njegovih besedah ni šlo le za politično krizo, temveč tudi za socialno, kulturno, gospodarsko in vrednotno krizo. Poudaril je, da odločitev za samostojno državo ni temeljila zgolj na romantiki ali evforiji.

Kot je pojasnil, je bilo treba presoditi razmere v takratni skupni državi, ki po njegovem mnenju ni več zagotavljala prihodnosti, ter razmere v mednarodni skupnosti, ki ni bila naklonjena nastajanju novih držav.

Razlika med odcepitvijo in razdružitvijo

Kučan je v oddaji poudaril tudi razliko med pojmoma odcepitev in razdružitev. Kot je dejal, je bil proti temu, da bi Sloveniji pogoje za odhod iz Jugoslavije postavljali drugi. Zato je zagovarjal miren dogovor o razdružitvi.

»Tako kot smo prišli in nam nihče ni postavljal pogojev, bomo tudi odšli, ko bomo sami ocenili, da je to v našem interesu,« je povedal.

Ob tem je poudaril, da je Slovenija želela svojo pravico do samoodločbe uresničiti po mirni poti, brez orožja in brez vojne.

Družina kot varen kotiček

V pogovoru je Kučan spregovoril tudi o zasebnosti. Poudaril je, da je z družino vedno pazil, da zasebno življenje ostane doma.

»Človek pač potrebuje varen kotiček. In varen kotiček je njegova družina,« je dejal.

Kot je povedal, je imel pri nošenju političnega bremena veliko podporo domačih. Pri sprostitvi so mu pomagali knjige, pesniške zbirke, klasična glasba, planine in šport.

V mladosti igral violino

Kučan je razkril tudi, da je v mladosti igral violino. Takrat se mu je zdelo krivično, da morajo sošolci igrati nogomet, sam pa mora vaditi etude.

Pozneje mu je bilo žal, da je glasbo prehitro opustil. Kljub temu mu je klasična glasba ostala blizu. Kot je povedal, ga je spremljala tudi pri pisanju govorov in pripravah na javne nastope.

Mladim svetuje elementarno poštenost

Na vprašanje, kaj bi danes svetoval mladim, je Kučan odgovoril, da je težko svetovati generaciji, ki živi v drugačnem svetu. A eno sporočilo bi jim vseeno predal:

»Temu, čemur se ne odpovejte, je elementarna poštenost.«

Po njegovih besedah sta elementarno poštenje in solidarnost vrednoti, ki bi ju morali mladi nesti s seboj v odraslo življenje. Ob tem je opozoril, da svet vse bolj oblikujejo moč denarja, fizična moč, moč orožja in vojne.

O umetni inteligenci in čustveni inteligenci

Kučan se je dotaknil tudi sodobne tehnologije in umetne inteligence. Priznal je, da ji ne zaupa povsem, predvsem zato, ker po njegovem mnenju ne more nadomestiti človekovega čustvenega odnosa.

»Bojim se živeti v svetu, kjer bo umetna inteligenca imela tudi čustveno inteligenco,« je dejal.

Po njegovih besedah svet brez etike, morale in čustvene inteligence ni več človeški svet.

»Politika je tudi ustvarjanje možnosti«

Ob koncu pogovora je Kučan spregovoril tudi o politiki in pravu. Kot je dejal, ga moti pogosto ponavljana misel, da je politika umetnost možnega.

»Ni res. Politika je tudi ustvarjanje možnosti,« je poudaril.

Pravo mu je, kot je pojasnil, pomagalo pri razumevanju najzahtevnejših odločitev, tudi pri vprašanju razlike med odcepitvijo in razdružitvijo. Po njegovih besedah se pravna država začne pri spoštovanju sodišč.

»Ko enkrat pod vprašaj postaviš avtoriteto sodišča, avtoriteto sodnika kot avtonomnega in neodvisnega človeka, takrat si stopil prvi korak v pogreb pravne države,« je opozoril.

Spomnil se je tudi Povesti o dobrih ljudeh

Za sklepno misel se je Kučan vrnil k Prekmurju. Povedal je, da je pred dnevi ponovno gledal film Povest o dobrih ljudeh, posnet po delu Miška Kranjca.

Po njegovih besedah gre za eno najbolj nežnih in romantičnih zgodb o prekmurski duši.

»Mogoče je sodoben svet to dušo načel, ampak jaz trdno verjamem, da je še zmeraj tu in da je v Prekmurju še zmeraj zelo veliko dobrih ljudi,« je sklenil.

O oddaji Med nama …

Oddaja Med nama je na programu televizije IDEA vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, s ponovitvami ob nedeljah, ob 18.00 in 20.00. Oddaje so dostopne tudi na YouTubu in Spotifyu.

Sogovornike poleg Benjamina Langnerja v oddaji gostijo še Samanta Gomboc, Miša Zečević in Uroš Maučec.