Andrej Velkavrh se po štirih desetletjih poslavlja od napovedovanja vremena in svari pred posledicami pretiranega potrošništva.
V oddaji Med Nama na televiziji IDEA je gostoval Andrej Velkavrh, meteorolog in prognostik, ki je vreme napovedoval štiri desetletja in postal eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenske vremenske napovedi. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje, nekdanjem Hidrometeorološkem zavodu, je delal od leta 1983, zdaj pa je napovedal upokojitev.
V pogovoru je spregovoril o tem, kako nastane vremenska napoved, zakaj je spremljanje vremena v eni sami točki pogosto zavajajoče in zakaj ga skrbi prihodnost.
Spremljanje napovedi v eni točki je lahko zavajajoče
Velkavrh ni kritičen do vremenskih aplikacij kot takih, temveč do načina, kako jih ljudje uporabljajo. Napoved za eno samo lokacijo po urah po njegovem ustvarja napačen vtis natančnosti.
»Žal je to nesmisel. Pove vam samo to, da obstaja možnost ploh ali neviht, ne morete pa vedeti, kje, ker model tega ne zna povedati. Model vidi samo, da so ustvarjene možnosti in da bodo nastajale plohe in nevihte, kar je zelo verjetno, ne more pa vedeti, kje in kdaj,« je pojasnil meteorolog.
Ljudem zato svetuje, naj najprej preberejo opisno napoved in si ogledajo razmere za celotno Slovenijo, šele nato morebitno napoved za posamezni kraj.
»Odkrito povem, nisem prijatelj napovedi v točki. Mogoče je za temperaturo to še kolikor toliko v redu, ampak tudi temperatura je odvisna od razmer, pri nevihtah pa prav gotovo,« je dodal Velkavrh.
Slovenija med najbolj nevihtnimi območji v Evropi
Pojasnil je, zakaj ima Slovenija v evropskem merilu veliko število neviht in udarov strel. Razlog je v legi pod Alpami in v bližini Sredozemlja.
»Slovenija je med najbolj nevihtnimi območji v Evropi. Zakaj? Zato, ker imamo tako specifično lego, nekako v zavetrju Alp,« je povedal prepoznavni vremenoslovec in opisal, kako hladen zrak ob fronti prej prispe nad Slovenijo v višinah kot pri tleh, kar ustvarja termično nestabilnost.
Glede protitočne letalske obrambe na severovzhodu Slovenije je previden. Pojasnil je, da stroka njene učinkovitosti ni dokazala, hkrati pa lahko poseganje v oblake povzroči nove težave.
»Kakšno pravico pa imamo mi? Tončku ne bo tolklo vinograda, ampak bo Petru zalilo hišo ali pa ga bo zasul plaz. Banalno, ampak to niso razčiščene stvari,« je opozoril Velkavrh.
O sledeh za letali in teorijah zarote
Spregovoril je tudi o teorijah zarote o sledeh za letali, tako imenovanih chemtrailsih. Po njegovem prepričanju za njimi ni nobene fizikalne podlage.
»Seveda verjamejo. Če nimaš pojma o fiziki in o tem, kaj se dogaja v ozračju, lahko verjameš marsičemu. Na desetih kilometrih trositi neko kemikalijo, za katero niti ne moreš vedeti, kje bo prišla do tal, bi bilo nesmiselno početje,« je dejal meteorolog.
Opozoril je na očitno protislovje v sami logiki teh trditev.
»Zakaj letala trosijo strupe samo takrat, ko je v višinah vlažna zračna masa, ne pa takrat, ko je suha? Takrat namreč ni kondenzacijskih sledi. Ravno tako bi lahko posipali, ko se jih ne vidi,« je pojasnil Velkavrh.
Zavrnil je tudi domnevne dokaze iz analiz deževnice in poudaril, da verodostojnih meritev ni videl.
»Nikjer še nisem videl oprijemljivega dokaza, da bi rekel: to je verodostojno, izmerjeno takrat in takrat, v tem in tem laboratoriju, s tem in tem postopkom. Za take analize potrebuješ blazno drago opremo in strokovnjake, ne moreš tega narediti kot laik,« je dodal.
Podnebne spremembe in skrb za prihodnost
Velkavrh je prepričan, da so vremenski pojavi vse bolj intenzivni, segrevanje pa sprožajo povratne zanke, ki trend še pospešujejo.
»Že zdaj smo verjetno presegli tisto kritično točko, ko bi se dalo trend, sicer z zamikom in ne takoj, vsaj malo ustaviti ali zmanjšati,« je ocenil meteorolog in naštel taljenje ledu, oceane, ki izgubljajo sposobnost vpijanja ogljikovega dioksida, in sproščanje metana iz permafrosta.
Največ kritike je namenil potrošništvu in nenehni gospodarski rasti, ki ju vidi kot nevzdržna.
»Sam sistem žal ni vzdržen in ne vidim načina, kako bi brez ogromnih pretresov za človeško družbo ustavili to tekmovanje in rast, kdo bo boljši, kdo bo hitrejši. Prav sistem nas sili, da skušamo več proizvesti in zmanjšati stroške proizvodnje,« je dejal.
Pri tem ne verjame, da bo izhod prinesla tehnologija.
»Tehnologija nas do zdaj še vedno ni rešila. Marsikaj nam je dala, ampak ni nas pripeljala do tega, da bi porabili manj. Bolj učinkoviti smo, seveda, ampak zato naredimo več in hočemo še več. Tehnologija po moje ni rešitev, žal,« je dodal.
Skrb za gozdove in kmetijstvo
Posebej ga skrbi za slovenske gozdove, ki jih je po žledu februarja 2014 prizadela veriga vetrolomov in lubadarja, ter za kmete, ki se soočajo z vse pogostejšimi ujmami.
»A veste, kako težko je zdaj biti kmet? Tveganja so se skokovito povečala, naj bo toča, veter ali naliv, pa suša in spomladanske pozebe. Če si sadjar in živiš od tega, pa ti dve ali tri leta zapored uniči pridelek, kako boš preživel?« je povedal Velkavrh.
Mladim meteorologom je položil na srce predvsem odgovornost do javnosti. »Konec koncev smo servis za ljudi,« je dejal Velkavrh.
Pogovori Med Nama so na sporedu televizije IDEA vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, pripravljajo jih Miša Zečević, Benjamin Langner, Samanta Gomboc in Uroš Maučec.
