Smo v obdobju leta, ko se obudijo stari reki o vremenu in prihodu pomladi. Današnji dan naj bi bil pokazatelj, kakšno bo vreme v prihodnjih tednih.
V času od valentinovega do gregorjevega se prepletajo številni reki o vremenu in prihodu pomladi. O njihovem izvoru in pomenu je v studiu televizije IDEA spregovorila etnologinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota Jelka Pšajd.
»Smo že v postnem času, ko je glede na letni ciklus skoraj najmanj praznikov,« je uvodoma pojasnila Jelka Pšajd. Kljub temu prav februar in marec prinašata pomembne vremenske svetnike.
Valentinovo danes povezujemo predvsem s komercializacijo, v preteklosti pa ni bilo tako. »Valentin malo prej odklene ključ do korenin, torej je znanilec pomladi, novega življenja,« je povedala. Za njim pride Gregor, ki velja za začetnika pomladi.
Matija in nevarnost poznega mraza
V pogovoru sta se dotaknila tudi reka, da 'Matija led razbija'. Ta god je 24. februarja in po ljudskem izročilu prinaša prelom zime.
»To kaže na to, da zna biti konec februarja še zelo mrzlo,« je spomnila Pšajd. Pojasnila je, da je bil ta čas v preteklosti pogosto nepredvidljiv, z možnostjo debele snežne odeje in ledu tudi v začetku marca.
Takšni reki so imeli opozorilno vlogo. Ljudje so vedeli, da zime še ni konec.
'Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi' je ljudska modrost, ki pravi, da če je na današnji dan mrzlo, bo vreme toplejše. Če je toplo, se bodo temperature spustile pod ledišče.
Razkriški ptički med valentinovim in gregorjevim
Pšajd je v nadaljevanju spregovorila o običajih v Pomurju, zlasti na Razkrižju. Tam so na valentinovo in ponekod tudi na gregorjevo pekli ptičke iz testa.
»Mame ali babice so otrokom pekle ptičke in jih nastavljale na grmovje ali za plot. To je veljalo kot znanilec pomladi,« je razložila. Otrokom so ob tem pripovedovale, da so ptičke dobili v zahvalo za skrb čez leto.
Običaj po njenih besedah še danes ohranja Osnovna šola Razkrižje, zato praznik ostaja del lokalne identitete.
Lastovke in pogled v nebo
Pogovor se je sklenila z razmislekom o prihodu prvih ptic selivk. »Lastovice so prve znanilke pomladi,« je dejala Jelka Pšajd. V preteklosti so ljudje po njihovem letu napovedovali vreme.
Če so letale nizko, je to pomenilo dež. Takšna opazovanja so bila del vsakdana, saj so bili ljudje od narave neposredno odvisni.
»Naši predniki so veliko bolj spoštovali naravo, gledali v nebo in se ravnali po nebesnih pojavih,« je poudarila. Danes tega stika z naravo ni več v takšni meri, zato tudi vremenski svetniki nimajo več enake teže.
