Na gričevnatem Goričkem, v vasi Kuštanovci, stoji družinska kmetija Šandor, ki že tri generacije združuje tradicijo perutninarstva z naprednimi pristopi.
S podporo iz Skupne kmetijske politike 2023–2027 kmetije izvajajo naložbe v sodobnejše hleve, ki živalim zagotavljajo boljše pogoje reje in prispevajo k trajnostni pridelavi hrane.
Skupna kmetijska politika na ta način spodbuja dobrobit živali ter naložbe v infrastrukturo, ki kmetijam omogočajo večjo odpornost, konkurenčnost in prilagoditev podnebnim izzivom.
Korenine uspeha segajo skoraj šest desetletij v preteklost
Zgodba kmetije Šandor sega skoraj šest desetletij v preteklost. Leta 1968 je prve piščance začel rediti Marjanov dedek, v času, ko je bilo delo še predvsem ročno in odvisno od naravnih pogojev. Njegova predanost je postavila temelje dejavnosti, ki je zrasla v eno pomembnejših perutninskih kmetij v tem delu Goričkega.
Kasneje je kmetijo prevzel Marjanov oče. S predanostjo in občutkom za razvoj je v času svojega vodenja kmetije zgradil dva hleva ter postopoma širil dejavnost. Vztrajno je vlagal v izboljšave, da bi rejskim živalim omogočil boljše pogoje, kmetiji pa večjo učinkovitost.
»Oče se je redno prijavljal na razpise ministrstva za kmetijstvo in s tem kar dosti doprinesel kmetiji. Leta 2014 pa je v družini dozorela zamisel, da prevzamem kmetijo in jo razvijam naprej,« pravi Marjan Šandor.
Toplota in prezračevanje za dobro počutje perutnine
Prevzem je pomenil začetek novega obdobja — ohraniti družinsko dediščino, a jo hkrati nadgraditi z znanjem, tehnologijo in dolgoročno vizijo. Pri vodenju kmetije je Marjanu kmalu začela pomagati tudi njegova sestra Mateja in tako pri uspešnem delu na kmetiji sodelujeta tudi obe njuni družini.
Leta 2018 so tako na kmetiji Šandor zgradili tretji, najsodobnejši hlev s kapaciteto 30.000 piščancev. Ob njem so uredili kotlovnico na lesno biomaso, ki danes ogreva celotno gospodarstvo.
»Hlev je opremljen s sodobno tehnologijo, kot so prezračevanje in talno gretje. S tem smo zagotovili boljše počutje živali v samem hlevu in tudi zmanjšali vpliv na okolje,« pojasnjuje.
Hlev prihodnosti: Pametni senzorji in naravni ritem dneva
V najnovejšem hlevu imajo piščanci do 40 odstotkov več prostora kot v običajni reji, okolje je klimatizirano, svetlobni režimi pa sledijo naravnemu ritmu dneva. Reja tako zagotavlja optimalne pogoje za živali skozi vse leto, s tehnologijo, ki natančno spremlja njihovo zdravje in rast.
Avtomatski senzorji spremljajo porabo vode in krme, kar omogoča natančno in učinkovito prehrano brez izgub. Krma je narejena iz slovenskega žita in koruze.
Želja, da kmetija ostane v rokah prihodnjih generacij
Za Marjana, Matejo in njuni družini je kmetija več kot le delovno okolje. Je skupen življenjski projekt, ki povezuje generacije in gradi prihodnost.
»Še naprej si želimo ostati zanesljiv dobavitelj kakovostnega mesa. Tako kot sem sam prevzel kmetijo, si želim, da bi našo dejavnost prevzeli tudi moji nasledniki,« še pravi Šandor.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
