V času kurilne sezone zrak predvsem v večjih mestih postane veliko bolj onesnažen. Najbolj problematični so delci PM, ki imajo nase vezane različne za človeka škodljive snovi.
Onesnažen zrak je pri nas, tako kot v ostalem razvitem svetu, najpomembnejši okoljski problem, ki ogroža zdravje ljudi. Prispeva namreč k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo.
Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, še posebej so problematični delci, znani kot PM.
Kaj pravzaprav so delci PM10?
Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so na primer strupene kovine, organske spojine.
Delci so različnih velikosti: od saj, ki jih vidimo s prostim očesom, do najmanjših ultra finih nanodelcev.
Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo.
»Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri. Manjši kot so, dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Kakšno je stanje pri nas?
Stanje glede prisotnosti delcev PM10 v Murski Soboti ni prav nič rožnato. Po poročanjih Agencije Republike Slovenije za okolje je imela Murska Sobota v letu 2022 v primerjavi z drugimi večjimi mesti v Sloveniji (na primer Celje, Koper, Ljubljana, Nova Gorica) največ izmerjenih dni s povišano mejno vrednostjo škodljivih delcev.
Najvišja koncentracija delcev je bila izmerjena na Cankarjevi ulici, na visoko mesto glede koncentracije škodljivih delcev pa se je uvrstilo tudi naselje Rakičan.
V človeškem telesu povzročajo razna vnetja
Osnova njihovega škodljivega delovanja je povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša dihala in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje.
Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe: v srce, jetra, ledvice, možgane in druge ter tam povzročajo vnetja oziroma številne škodljive učinke.
Najpomembnejši pa so njihovi vplivi na srce in ožilje ter na dihala, saj povzročajo vnetja dihalnih poti in pospešujejo nastanek astme.
Škodljivo vplivajo praktično na celo telo
Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na žilju, posledica česar so lahko pospešeni procesi ateroskleroze ter povečana nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta.
Delce povezujejo tudi z nekaterimi nevrološkimi boleznimi ter s sladkorno boleznijo.
Posebej pa je potrebno poudariti, da so delci tudi rakotvorni. Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv (nafte, premoga, lesa, naftnih derivatov), namreč spada v skupino snovi, ki pri človeku dokazano povzročajo raka.
Katere skupine so najbolj ogrožene?
- bolniki z obstoječimi boleznimi srca in žilja ter dihal,
- starejši ljudje, majhni otroci,
- sladkorni bolniki.
»Ob zelo povečanih vrednostih delcev v zraku so najbolj ogroženi tisti, ki trpijo zaradi že obstoječih dihalnih in srčno-žilnih bolezni, saj se lahko njihova osnovna bolezen hitro poslabša,« poudarja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Kako ravnati, ko je v zraku povišana prisotnost delcev PM10?
Pomembno je, da ob povečanih koncentracijah teh delcev zmanjšamo fizične aktivnosti na prostem. To še posebej velja za osebe, ki že imajo težave z dihali, srcem ali ožiljem.
Gibanje na prostem naj poteka takrat, ko je onesnaženost podnevi najnižja, prav tako pa je potrebno izbrati primerne gibalne površine, ki so odmaknjene od glavnih prometnih poti (na primer park, gozd).
Še posebej pozorni moramo biti v času, ko so vrednosti teh delcev povišane dlje časa. Na inštitutu zato svetujejo, da spremljamo podatke o onesnaženosti zraka, ki so na voljo na Agenciji Republike Slovenije za okolje.
Kaj lahko storimo sami?
Veliko pa lahko za izboljšanje zraka storimo tudi sami. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, da:
- redno prezračujemo prostore,
- dobro izoliramo stavbe,
- če je le možno, ogrevamo s centralnim daljinskim sistemov ter s čistejšimi viri energije,
- redno čistimo, vzdržujemo in servisiramo peči, ki za kurjavo uporabljajo les,
- uporabljamo drva, ki so kakovostna, čista in pravilno posušena,
- ne kurimo onesnaženega, lakirana ali barvanega lesa, smeti, tekstila oziroma plastike.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so običajno svetovali, da naj ljudje prezračujejo takrat, ko je onesnaženost zraka zunaj najmanjša. Ker pa smo v obdobju širjenja povzročiteljev respiratornih obolenj, vključno s povzročitelji covida-19 in gripe, poudarjajo, da je treba prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi, učinkovito in stalno zračiti, saj zračenje bistveno prispeva k zmanjšanju širjenja okužb.
