Država si je zadala visoke cilje za razvoj ekološkega kmetovanja, a rezultati kažejo drugačno sliko. Večino ekoloških živil še vedno uvažamo iz tujine.
Med obiskom tržnice ali trgovskih polic z ekološko, v Sloveniji pridelano zelenjavo, se pogosto sprašujemo, zakaj je ta toliko dražja od enake zelenjave, pridelane na ekološki, kaj šele konvencionalen način in uvožene iz tujine. A čeprav je ekološko pridelana zelenjava v zadnjih letih postala neke vrste trend, se razvoj ekoloških kmetij pri nas ne odvija po zastavljenih načrtih.
Visoki načrti, slaba izvedba
Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva iz leta 2005 je predvideval, da bi ekološke kmetije do leta 2015 predstavljale kar 15 odstotkov vseh kmetij in 20 odstotkov vseh kmetijskih površin v uporabi. A smo po skoraj devetih letih še daleč od zastavljenega cilja. Po poročilu iz lanskega leta, je bilo v ekološki nadzor vključenih okoli 2700 kmetij, kar predstavlja le 3,6 odstotka vseh slovenskih kmetij, te pa obdelujejo le 7,2 odstotkov zemljišč.
Kar 80 odstotkov eko živil uvozimo
Še bolj zastrašujoč je podatek o prodaji ekološke zelenjave. Po podatkih, ki jih je v raziskavi objavil Inštitut za trajnostni razvoj, je še leta 2010 bil delež ekološko pridelanih živil znašal le en odstotek prodanih živil. Od teh je le 20 odstotkov živil bilo slovenskega izvora, ostala pa so bila uvožena iz tujine. Glede na padec kupne moči v Sloveniji v zadnjih letih, ta je samo med letoma 2008 in 2013 padla z 91 % na 82 % povprečja EU, ni pričakovati, da bi se odstotek prodaje ekološko pridelanih živil močneje dvignil.
Z ekološko pridelavo je dosti več dela in stroškov
Ekološko kmetovanje pomeni kmetovanje po okolju prijaznih načelih, brez uporabe umetnih gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev. O tovrstni pridelavi smo se pogovarjali tudi z Mihaelom Kasašem z Eko kmetije Kasaš, kjer kmetujejo po vzoru svojih dedkov in babic, le da pri tem uporabljajo napredne tehnološke prijeme. Namesto motike tako recimo uporabljajo tudi traktroske okopalnike. Pridelki so s tovrstno pridelavo nekoliko manjši, zanj pa je potrebno vložiti dosti več ročnega dela in znanja, zato je mora pridelek, za doseganje vzdržnosti, imeti višjo prodajno ceno, kot masovno pridelani pridelki.
Naravno tudi proti škodljivcem
Pri ekološki pridelavi je prepovedano uporabljati razne kemične pripravke, zato se za zatiranje škodljivcev poslužujejo raznih naravnih načinov. Po nekaj letih naravne pridelave, brez kemičnih pripravkov, se na ekoloških otokih, kakor pravijo njivam z ekološko pridelavo, vzpostavi naravno ravnovesje med živalskimi vrstami, ki smo ga s kemičnimi pripravki dobesedno uničili in tako postali odvisni od le teh. Nekatere od teh živalskih vrst se prehranjujejo s škodljivci ter tako varujejo pridelek na naraven način.
Z ekološko pridelavo se da preživeti, ne pa živeti
Pridelek prodajajo predvsem na domu, saj je prodaja drugje zamudna. Če si drugje ali na tržnici potem delo na kmetiji stoji, pravi Kasaš. Najelegantnejše za proizvajalca in delno tudi za potrošnika so ekološke košarice kjer se ponudnik in potrošnik v naprej zmenjenih časovnih intervalih dogovorijo za prevzem. Nekaj stroškov, ki jih povzroča ekološko kmetovanje krijejo tudi subvencije za ekološki način pridelave, kar je po mnenju sogovornika pravi način vzpodbujanja eko kmetovanja. V ekološkem kmetijstvu sicer nastajajo dodatni stroški tudi s kontrolno oziroma certifikacijsko agencijo, ki izvaja nadzor in podeljuje certifikat, kar pa te dodatne subvencije krijejo. Na vprašanje, ali se da pri nas živeti z izključno ekološkim kmetovanjem, odgovarja:
Z veliko truda in dela se da PREživeti, ne pa tudi živeti, še posebej ne, če nimaš začetnega kapitala ter podjetniške žilice.
