Pred več kot sto leti je bila v Murski Soboti zgrajena večja sinagoga v madžarskem arhitekturnem stilu. Na mestu, kjer je nekoč stala sinagoga, danes stoji blok, ki se imenuje tudi židovski/judovski blok.
Samostojni rabinat zajemal šest naselij
V prvi polovici 19. stoletja so soboški Židje predvidoma spadali k Szalónaku, zdajšnjemu Schlainingu v Avstriji. Člani so namreč tja plačevali prispevek za versko toleranco in leta 1850 tudi prispevek za svoj odkup tega davka. Natančen datum nastanka soboške samostojne verske občine še ni znan.
Toda leta 1852 so že imeli samostojni rabinat, katerega pristojnost je zajemala šest naselij, Murska Sobota, Andrejci, Cankova, Bodonci, Ivanovci in Tešanovci.
Sinagoga najprej v današnji Zvezni nato Lendavski ulici
Prva sinagoga v Murski Soboti je stala v današnji Zvezni ulici, kjer sta bili nekoč Kučanova hiša in mehanična delavnica, piše v publikaciji Med podeželjem in mestom Murska Sobota 1850 – 1920. Nato je bila sinagoga v današnji Lendavski ulici, verjetno v stari in dotrajani stavbi, saj so jo leta 1905 zaprli kot nezdravo in dotrajano ter splošno nevarno. Rabin dr. József Frank se je odselil drugam.
Po dolgotrajnih pripravah so leta 1907 začeli graditi novo sinagogo, za katero so najeli 60.000 kron posojila. Gradili so jo na prostoru, kjer je stala stara sinagoga. Načrte zanjo je izdelal znani madžarski arhitekt židovskega rodu Lipot Baumhorn iz Budimpešte.
Na dvorišču tudi šola s stanovanjem rabina
Sinagoga je bila po svojih arhitekturnih elementih, a v manjšem obsegu, zelo podobna sinagogi v Ceglédu na Madžarskem in prav tako po načrtih Baumhorna, zgrajena v neomavrskem slogu, še piše v piše v publikaciji Med podeželjem in mestom Murska Sobota 1850 – 1920. Temeljni kamen zanjo so položili 21. maja 1907, posvečena je bila 31. avgusta 1908. Na dvorišču je bila sezidana še šola s stanovanjem rabina.
Leta 1944 so vse soboške žide deportirali v koncentracijska taborišča, predvsem v Auschwitz. Leta 1949 je Mestni ljudski odbor Murska Sobota sinagogo odkupil in leta 1954 izvedel sklep o njenem rušenju. Sinagogo so tako mestne oblasti leta 1954 porušile, ker niso našli prave namembnosti, čeprav je odkup že urejala Binkoštna cerkev, a oblasti iz Ljubljane za to niso dale pristanka.
Na mestu, kjer je nekoč stala sinagoga danes blok
Od nekdanjih meščanskih judovskih stavb v mestu Murska Sobota, jih je danes ostalo še kar nekaj. Precej judovskih družin je stanovalo na zdajšnji Slovenski ulici, kjer so bile trgovine, tiskarna, lekarna, gostilna. Med vodilnimi veletrgovci v Murski Soboti so bili prav Judje.
Na mestu, kjer je nekoč stala sinagoga, torej danes stoji blok, ki ga imenujemo židovski/judovski blok. Leta 2014 so na mestu, kjer je nekoč stala sinagoga, odkrili judovski spomenik. Pri odkritju spomenika je sodelovala tudi edina še živeča pripadnica judovske skupnosti v Murski Soboti, ki je preživela deportacijo med drugo svetovno vojno, Erika Fürst. Pogovor Marjana Dore z Eriko Fürst v oddajo DORA – nedeljski pogovori, si lahko ogledate v priloženem videu.
FOTO: Facebook Murska Sobota "inda"