Tožil državo in zmagal: Vrane so mu pozobale koruzo, dobil bo odškodnino

Vrane, inteligentne in iznajdljive ptice, nemalokrat obračunajo z ljudmi, obiskovalcem mestnega parka v Murski Soboti, kot smo že večkrat poročali, pa že lep čas najedajo živce.

A še bolj zanimiva je zgodba o uničevanju kmetijskih pridelkov in kmetu, ki mu je to vrh glave.

Vrane so kmetu s ptujskega območja uničile posejano koruzo, odgovorni pa se na njegove klice niso odzivali. Zato se je obrnil na sodišče, s pomočjo prekmurskega odvetnika je tožil državo in uspel dobiti odškodnino. 

Sodišče se namreč je oprlo na podatek, da tožnik ni vedel, da ptiči na območju njegove njive povzročajo škodo. Zato državno odvetništvo ne izključuje spremembe zakonodaje. 

V začetku novembra je odvetnik Jože Korpič z Goričkega, ki se pogosto bori na strani kmetovalcev, v boju proti lovcem in državi, zaradi škode po divjadi v Prekmurju, zastopal kmeta iz Moškanjcev na Ptujskem polju in na Okrajnem sodišču Ptuj dosegel, da mora država njegovi stranki plačati 6900 evrov, ker so mu poljske vrane lani spomladi uničile pet hektarjev velik posevek koruze.

Odvetnik Korpič je uspel prepričati sodišče, da kmetovalcu ni bilo treba zaščititi njive s strašili in podobnimi odganjali ptic, ker ni razpolagal s podatkom, da je na območju, kjer kmetuje, v obdobju zadnjih treh let prišlo do dveh podobnih škodnih primerov.

Ob tem je jasno, da tako inteligentne ptice, kot so poljske vrane, nobeno strašilo ne more odgnati. 

Po besedah odvetnika Korpiča, če »je obstajala nevarnost povzročitve škode, bi ga moral upravljavec lovišča ali kdo drug na tistem območju obvestiti, da se to lahko zgodi, in mu hkrati predlagati način zaščite in priskrbeti odganjala.«

Ob tem naš sogovornik, odvetnik Jože Korpič iz sodbe ptujskega sodišča povzema: »Tudi sicer se površina petih hektarjev ne da varovati proti poljskim vranam. Ker je torej škodo povzročila ta vrsta vran, ki je zavarovana prosto živeča žival, je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke, to je države.«

Njegovemu varovancu tako država oziroma državno odvetništvo ni moglo očitati, da je ravnal kot slab gospodar, ker posevka ni zavaroval. Državno odvetništvo, ki je zastopalo država, se je na sodišču sklicevala na pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju.

Po pravilniku je nastanek škode objektivno pričakovan, če je znano, da je v neposredni okolici premoženja, ki je enaka življenjskemu prostoru zavarovane živali, v obdobju zadnjih treh let že najmanj dvakrat prišlo do škodnega dogodka, kot je podrobnosti iz pravilnika navedel advokat.

A je sodišče ocenilo, da je v pravilniku nejasno zapisano, komu sploh »naj bi bilo znano dejstvo obstoja prehodnih škodnih dogodkov. Zakonodaja naj torej podrobneje določi, kako naj oškodovanec varuje premoženje in s katerimi ukrepi za posamezne živalske vrste posebej.«

Da je šlo za nepričakovan dogodek oziroma kmetovalec ni mogel pričakovati, da bodo vrane uničile njegov pridelek, zato mu tudi ni bilo treba izvesti ukrepov, s katerimi bi zaščitil spomladi posejano njivo, je v svojem mnenju za sodišče zapisal cenilec iz Zavoda Republike Slovenije za gozdove, enota Maribor, sodišče pa se je torej v sodbi oprlo prav na to mnenje.

Bo ptujska sodba postal precedenčna sodna praksa?

Soboški odvetnik Jože Korpič je več kot zadovoljen z dobljeno sodbo na prvi stopnji, zato že razmišlja korak naprej. Če je na sodišču obstajalo stališče cenilca, da je šlo za nepričakovani dogodek, in se dokazuje, da kmetovalec ni mogel ubraniti svoje njive z odvračali, kaj to pomeni za urbana območja, kjer so se prav tako naselile vrane?

»Če bo ta sodba postala pravnomočna v korist kmetovalca, bi lahko šlo za precedenčni primer v sodni praksi, kar bi pomenilo, da bi zaradi vran, ki povzročajo škodo, za odpravo škode morala najprej poskrbeti država ali lastniki zemljišč, kot je soboški park, in ne uporabnik te njive ali parka.

Preprosto oziroma laično povedano, ali naj ljudje ne hodijo v soboški park, ker bi pričakovali, da jih nadlegujejo vrane, ali pa mora lastnik oziroma upravljavec parka narediti vse, da bodo park uporabniki lahko uporabljali varno, brez morebitnega kljuvanja in strašenja zlasti otrok in mamic z dojenčki.«