Stečajni upravitelj: »Javno podjetje Prlekija je šlo v stečaj, ker občine poslovanja niso nadzirale«

Stečajni upravitelj Javnega podjetja Prlekija – v stečaju je zaradi ogroženosti oskrbe s pitno vodo na področju občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje, Veržej, Sveti Jurij ob Ščavnici, Apače, Gornja Radgona in Radenci sklical novinarsko konferenco, ki je danes potekala v Ljutomeru.

Javno podjetje v stečaj - kaj bo s pitno vodo?

Stečajni upravitelj Borut Soklič je spomnil, da je 7. maja bil nad Javnim podjetjem Prlekija začet stečajni postopek.

Po njegovih besedah je to edinstven primer v Sloveniji, »takšnega ni bilo in tudi zakonska ureditev pravzaprav ne predvideva možnosti, da bi javno podjetje sploh odšlo v stečaj in seveda ne ureja tudi posebnosti v zvezi javnim podjetjem, predvsem ne v zvezi s kritičnimi storitvami, kot je oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadnih voda.«

»Ko se je stečaj začel, nobena od občin ni bila zmožna operativno prevzeti obratovanja. Nihče ni bil zmožen zagotavljati pitne vode in kanalizacijskih storitev razen Javno podjetje Prlekija.«

Poudaril je, da so imeli z občinami takoj po začetku stečaja sestanek, kjer je Soklič predstavil okoliščine stečajnega postopka, pravna pravila, ki veljajo v primeru stečajnega postopka. 

»Opozoril sem, da je poslovanje v stečaju velika izjema, ki zahteva upoštevanje zelo določenih konkretnih meril, da bomo nadaljevali vsaj toliko časa, dokler ne bodo sami sposobni obratovanja ob izpolnjevanju drugih predpostavk, med katerimi pa je bila ključna profitabilnost poslovanja.«

Ostri očitki

Javno podjetje Prlekija je šlo v stečaj, ker po njegovem mnenju nekdo, ki je bil tu udeležen, »ni dobro opravljalo svojega dela. Zato ker poslovodstvo ni dobro vodilo poslov in ker občine poslovanja niso nadzirale in ker niso nič naredile, da bi Prlekija imela vzdržno cen svojih storitev.«

Voda, ki teče trenutno po vodovodu, je pitna. Moj strah je, da občine, ki so napovedale, da bodo s 1. avgustom same odgovorne za pitno vodo, da to počnejo nepremišljeno in obstaja tveganje, če bo to v resnici izvršeno.

Ključnega pomena najemnina

Najemnina je najpomembnejši strošek Javnega podjetja Prlekija, je dejal:

»Je tisti strošek, ki ga podjetje v preteklosti ni plačevalo in je na ta način podaljševalo svoje poslovanje.« 

Odziv prleških občin

Ljutomerska občina je danes v imenu občin Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej posredovala sporočilo za javnost povezano z vodooskrbo.

S 1. avgustom 2024 bo na območju Križevcev, Ljutomera, Razkrižja in Veržeja vodo zagotavljalo novo podjetje Prleška komunala.

Štiri občine so ga ustanovile 17. junija 2024. Vzpostavljeno bo tudi poslovno sodelovanje z občino Sveti Jurij ob Ščavnici, ker je vodovodni sistem oskrbe s pitno vodo tehnično grajen za potrebe tudi občank in občanov ter podjetij te občine.

Prleška komunala bo prevzela vodovodne sisteme in infrastrukturo teh občin, ki so zdaj uradno last občin. Kot so zapisali, bodo prekinjene vse pogodbe, povezane z Javnim podjetjem Prlekija, glede oskrbe s pitno vodo, kar bo omogočilo občinam popoln nadzor nad svojimi vodovodnimi sistemi.

Poleg oskrbe s pitno vodo bo Prleška komunala odgovorna tudi za čiščenje padavinskih in komunalnih voda ter skrb za okolje in trajnostno ravnanje. 

V obdobju prejšnjega upravljanja so občine porabile velike vsote denarja za kritje izgub in stroškov, ki niso bili v korist lokalnim prebivalcem, so dodali. Nova komunalna družba bo po njihovih besedah delovala po transparentnih načelih, z namenom zagotavljanja pravičnih cen storitev in poštenih odnosov med vsemi vpletenimi.

Poudarek je tudi na finančni stabilnosti in odgovornosti, kar bo vključevalo tudi obravnavo dolgov Javnega podjetja Prlekija do občin. Slednje so med največjimi upnicami v postopku stečaja, kjer bodo skušale ohraniti svoje investicije, vključno z lastnimi poslovnimi stavbami, pridobljenimi s sredstvi iz lokalnih proračunov.

Za zagotovitev nadaljnjega učinkovitega delovanja in zaščite interesov občanov bodo občine vložile zahtevo za zamenjavo stečajnega upravitelja, če se bo nadaljevalo s preferencialnim obravnavanjem posameznih občin, povezanim s škodljivo pogodbo, ki je bila nedavno razkrita.

»S tem se končuje obdobje, ko so občanke in občani štirih občin na položnicah skupno plačevali stotine tisoče evrov za pokrivanje vodnih izgub nekaterih drugih občin ter stroškov vodarne Podgrad Segovci. 

Ta pogodba tudi razloži, zakaj so danes občine Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej največje upnice (Javno podjetje Prlekija dolguje štirim občina okrog en milijon evrov), medtem ko do nekaterih drugih občin Javnega podjetja Prlekija v stečaju nima dolgov,« so zapisali v sporočilu za javnost.

V postopku stečaja Javnega podjetja Prlekija omenjene občine pričakujejo, da bodo zadržale poslovno stavbo, ki je bila kupljena z denarjem iz njihovih proračunov.

Tudi Andrej Steyer, župan občine Apače, je glede vodooskrbe na območju občine Apače, zapisal, da je oskrba s pitno vodo obvezna gospodarska javna služba, ki jo občina mora zagotavljati. 

»Močno se zavedam, da je s tem povezana tudi velika odgovornost, zato tematiki posvečamo veliko pozornosti in vlagamo dobršni del efektivnih ur v razreševanje problematike v zvezi s stanjem in stečajem Javnega podjetja Prlekija.«

Občinski svet redno seznanja z vsemi koraki in skupaj z občino Gornja Radgona, občino Radenci ter podjetjem Komunala Radgona pripravljajo kontroliran prevzem upravljanja z vodnimi viri Segovci-Podgrad ter resno obravnavo morebitnih tveganj, ki so povezani s tem.

Vodooskrba v naši občini Apače je stabilna in tako ostaja tudi naprej. »Prizadevamo si, da bi bil prehod med upravljalci, kar se da, brez pretresov in neopazen,« je zapisal.