Jutri bo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da bosta ob zmanjšanju zavržkov hrane hvaležni denarnica in okolje.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2018 vsak prebivalec Slovenije le v gospodinjstvu po nepotrebnem zavrgel okrog trinajst kilogramov užitnih živil.

Številke so skrb vzbujajoče, a pri tem Slovenci nismo osamljeni, temveč gre za globalni problem. Zato je Generalna skupščina Združenih narodov 29. september razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Cilj je jasen. Z ozaveščanjem in s pravilnim odnosom do hrane zmanjšati količino zavržene hrane in s tem pomembno prispevati k bolj trajnostni družbi.

Zavržena hrana ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje, saj proizvodnja hrane in živil izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva, povezana je tudi z izpusti toplogrednih plinov. 

»Zavedamo se, da bomo lahko le skupaj uresničevali cilj Organizacije združenih narodov in Evropske unije, to je vzdolž celotne prehranske verige prepoloviti količine zavržene hrane do leta 2030,« je poudarila Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije.

Čas je za spremembe!

Zastavljeni cilj zmanjšanja zavržkov hrane bo mogoč le s spremembo nakupovalnih navad potrošnikov in ravnanja s hrano. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so zato septembra 2020 izvedli spletno anketo, v kateri so potrošnike spraševali, kako nakupujejo hrano. 

Zanimalo jih je tudi, kaj naredijo s hrano, ki jim ostane pa tudi, kdo po njihovem mnenju zavrže največ hrane. 

»Le trinajst odstotkov sodelujočih je odgovornost za največ zavržene hrane pripisalo gospodinjstvom,« je izpostavila Kutin in dodala: »A podatki Statističnega urada Republike Slovenije več kot polovico odpadne hrane pripisujejo gospodinjstvom (52 odstotkov), zato za doseganje zastavljenih ciljev potrebujemo aktivno sodelovanje potrošnikov, mi pa jim bomo na različne načine pomagali, da bodo lahko zmanjšali zavržke hrane, razbremenili svoje denarnice in okolje ter s tem prispevali k bolj trajnostni potrošnji.«

Tudi v društvu Ekologi brez meja ugotavljajo, da je zavržena hrana skupen problem kmetov, trgovcev, predelovalcev, gostincev in potrošnikov. 

»Prvi in ključni korak je, da preprečimo nastajanja zavržene hrane, saj številke dokazujejo, da obstoječi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih moramo spremeniti,« poudarja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja ter hkrati opozarja, da se moramo od besed premakniti k dejanjem, h konkretnim spremembam. Da si potrošniki želijo zmanjšati odpadek hrane v gospodinjstvih, potrjujejo tudi odgovori potrošnikov v anketi Zveze potrošnikov Slovenije o trajnostnem prehranjevanju. 

Kar 71 odstotkov sodelujočih je izrazilo pripravljenost zmanjšati odpadek hrane v gospodinjstvih.

Zveza potrošnikov Slovenije že vrsto let svetuje potrošnikom, kako zmanjšati zavržke hrane v lastnem domu. Letos pa so skupaj z Ekologi brez meja pripravili konkretne nasvete za potrošnike, kako naj se tega lotijo:

  • NAČRTUJTE OBROKE

Pri odločitvi, kaj bo za kosilo ali večerjo, naj vas vodijo sestavine v hladilniku. Načrtujte dan ali teden vnaprej, poglejte, kaj imate na zalogi in spremljajte roke uporabe živil v omari in hladilniku. Najprej uvrstite na jedilnik izdelke s krajšim rokom uporabe. Najbolje bo, da si za teden vnaprej napišete jedilnik in se v trgovino odpravite le po manjkajoče sestavine.

  • V TRGOVINO SAMO Z NAKUPOVALNIM SEZNAMOM

Preden se odpravite v trgovino, preverite, kaj potrebujete. Pripravite nakupovalni seznam. V trgovino se odpravite siti, da vas ne bodo zamikala živila, ki jih ni na seznamu in jih pravzaprav sploh ne potrebujete. Kupite le toliko, kot veste, da boste pojedli.

  • NE KUPUJTE VEČJIH KOLIČIN LE ZATO, KER SO V AKCIJI

V trgovino se odpravite, ko nekaj zares potrebujete, kupite pa le toliko, kolikor potrebujete, in ne zato, ker je v akciji. Živila z zelo dolgim rokom uporabe, kot so konzerve fižola in koruze, seveda lahko v shrambi počakajo dlje, a ne pozabite nanje.

Naredite seznam živil, ki jih imate v shrambi, pripišite datume uporabe in najprej porabite tiste, ki jim bo rok prej potekel. Ali poznate razliko med »porabiti do« in »uporabno najmanj do«?

  • SKUHAJTE LE TOLIKO, KOT BOSTE POJEDLI

Hrano pred kuhanjem stehtajte, še posebej, če kuhate za več ljudi. Za glavni obrok bo zadostovalo od 120 do 150 gramov svežega mesa in 200 gramov krompirja ali od 80 do 100 gramov testenin na osebo. 

Večina naših babic je bila pri družinskem kosilu vedno v strahu, da ne bomo šli lačni od mize, a danes se prej zgodi, da pojemo preveč kot premalo.

  • SHRANITE IN PORABITE OSTANKE OBROKA

Ostanke kosila ali večerje shranite v hladilniku in jih porabite naslednji dan. Za shranjevanje uporabite namenske steklene ali plastične posode s pokrovom, še bolj trajnostno boste ravnali, če ponovno uporabite stekleno embalažo od vloženih kumaric ali kompota. 

Tudi če jeste v restavraciji, naj vam preostanek obroka, ki ga niste mogli pojesti, zavijejo za domov. Hrana v hladilniku počaka do tri dni, a ohladiti jo morate na hitro in neprodušno zapreti. V restavraciji bodo namreč ostanki obrokov romali naravnost v smeti. Nekaj idej je že zbranih na spletni strani Veš kaj ješ.

  • ŽIVILA ZAMRZNITE ALI PREDELAJTE

Če ste nakupili preveč in veste, da sveže zelenjave ali mesa ne boste mogli porabiti do roka, živila zamrznite. Na vsako pakiranje napišite, kaj ste zamrznili in kdaj. Živila porabite v nekaj mesecih, nikar jih ne zamrzujte predolgo, saj lahko izgubijo senzorične lastnosti, ker nekateri encimi delujejo tudi pri zelo nizkih temperaturah. 

Zelenjavo in sadje lahko predelate v različne juhe, kompote, omake, džeme, vložite v kis ali olje, pasterizirate in shranite v steklenih kozarcih.

  • SPREMLJAJTE ROK UPORABE

Ko nakupujete, preverite rok uporabe živila in kupite izdelke z daljšim rokom, če veste, da jih ne boste kmalu pojedli. V večini trgovin imajo posebno polico ali razdelek z znižanimi cenami živil tik pred iztekom roka uporabe. 

Tudi z nakupom teh živil lahko pripomorete k zmanjšanju količin zavržene hrane, a le, če boste živila lahko takoj porabili.

  • NAUČITE SE PRAVILNO SHRANJEVATI ŽIVILA

Bodite pozorni na to, kaj imate v hladilniku in shrambi, živila s krajšim rokom imejte na bolj vidnem mestu in jih sproti razvrščajte. Večino svežih živil hranimo v hladilniku, a nekaterim lahko to škodi. 

  • POMEMBNA JE KAKOVOST, NE KOLIČINA

Namesto količini dajte prednost kakovosti, kupujte lokalno in domače. Za kakovostna lokalna živila boste sicer odšteli nekaj več denarja, a s tem podpirate lokalno gospodarstvo in spodbujate slovenske kmete, da na trajnosten način pridelajo čim več hrane, ki konča na vaših krožnikih. S tem bomo manj uvozili, krajše bodo transportne poti, hrana, ki jo zaužijete, bo bolj sveža in hranljiva, posledično bo pridelava hrane manj obremenjujoča za okolje. 

Tudi pri lokalnih izdelkih bodite pozorni na način pridelave, uporabljene sestavine in hranilno vrednost izdelka. Ni nujno bolje le zato, ker je domače.

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Vir.... (nepreverjen)

Ta članek vam je posredoval kakši koronaš??????

. (nepreverjen)

Zakaj so cene vsi trgovci zvišali?

hrana1 (nepreverjen)

večina lidij se nas itak prenažira, in najhujše zadeva - alkohol, ki je najhujši. In potem vo vidimo moški kak sodi za vino ali ženske kak mišelonova maskota.

cuki (nepreverjen)

"Tudi v društvu Ekologi brez meja ugotavljajo, da je zavržena hrana skupen problem kmetov, trgovcev, predelovalcev, gostincev in potrošnikov. "

Zavržena hrana v gospodinjstvi ni problem kmetov, ne trgovcev, predelovalcev, niti gostincev, ker vsi ti imajo od tega zaslužek. Saj ko oni prodajo jim je vseeno če vržeš hrano v sejbe ali v kanto.
Tem je še v interesnu, da bi čim več hrane zavrgli. Vsi ti leporečijo s figo v žepu.

Starejše novice