Statistični urad Republike Slovenije je zbral nekaj zanimivih podatkov o češnjah in med kraje, ki so poimenovani po češnjah, uvrstil Črenšovce.
Ob letošnjem prazniku češenj, ki tradicionalna poteka v Goriških Brdih, ampak je letos postal ena od mnogih 'žrtev' koronavirusa, so na Statističnem uradu RS zbrali nekaj zanimivih podatkov, številk in dejstev povezanih s tem priljubljenim sadežem.
Med drugim so našteli 28 krajev v Sloveniji, ki naj bi bili poimenovani po češnjah, med njimi pa lahko najdemo tako tudi Črenšovce.
Nad to navedbo pa so se odzvali v občinski svetniški skupini NSi, kjer pravijo, da gre za zmoto državnih statistikov.
»Gre za napako, saj ime vasi in občine Črenšovci NE izvira iz češenj. Opis občinskega grba med drugim pravi: "Nad mlinskim kolesom se nahajajo trije stilizirani plodovi drevesa črense, ki predstavljajo tri krajevne skupnosti v občini ter ponazarjajo ime občinskega središča in občine." Še posebej nekoč je bila v teh krajih zelo razširjena rastlina čremsa (Prunus padus), za katero se v naših krajih uporablja domač izraz črensa. In iz črense torej izvira ime Črenšovci,« so pojasnili na svoji Facebook strani in še dodali, da mnogi domačini, vključno z županjo, še zmeraj uporabljajo starejšo obliko imena, do spremembe ene črke pa je prišlo pa da je prišlo po drugi svetovni vojni.
Uvozimo več kot izvozimo
V statističnem uradu se na njihovo pojasnili še niso odzvali, naj pa omenimo, da smo v Slovenijo leta 2019 uvozili 759 ton češenj, kar 30 odstotkov iz Grčije. Češenj pa smo izvozili 287 ton, od tega veliko večino, kar 82 odstotkov, na Hrvaško.
