Zakonca Ivanka in Feliks Petek jesen življenja, obkrožena z najdražjimi, preživljata v Črešnjevcih, kjer sta obeležila lepa življenjska jubileja.
Na povabilo predsednika Krajevne organizacije Rdečega križa Črešnjevci - Zbigovci, Janka Auguština, ki je skupaj s sekretarko Območnega združenja Rdečega križa Gornja Radgona, Katjo Makovec in prostovoljko Slavico Kokol, šel čestitat slavljencema Ivanki in Feliksu Petku za njunih 85 let življenja, smo se udeležili tega prijetnega dogodka.
Oba sta letos obeležila jubilej, sedaj pa sta to tudi uradno ovekovečila. Po opravljenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril smo bili povabljeni za obloženo mizo, za kar je poskrbela njuna hčerka Tatjana Petek.
Ob tem smo v prijetnem klepetu izvedeli veliko zanimivega iz njunega dejansko pestrega življenja, saj še posebej znan na tem območju in širše po severovzhodu države je Feliks.
Ivanka Petek, se je rodila 21. avgusta 1937, v hiši, katero sta leta 1954 odkupila od Vinogradništva Gornja Radgona, v Črešnjevcih.
Tam sta si, ko sta se poročila, postavila nov dom. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Gornji Radgoni, je obiskovala Nižjo kmetijsko šolo, ki je delovala v Orehovcih, ter se zaposlila v tedanjem Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona.
Večji del delavne dobe pa si je nabrala v Osnovni šoli Gornja Radgona, kjer je bila zaposlena kot čistilka. Izhaja iz družine šestih otrok.
S Feliksom sta se poročila leta 1960, v zakonu pa sta se jim rodila sin Drago in hčerka Tatjana. Danes ju razveseljujejo vnuki: Tadej, Vita in Aljaž, ter pravnukinja Nuša.
Feliks Petek, se je rodil 5. maja leta 1937, v Ihovi. Od petih rojenih otrok, od katerih živijo le še trije, je bil najstarejši. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Gornji Radgoni, se je šel učit na Gradbeno podjetje Gornja Radgona za mizarja, a je po dveh letih uka, pustil šolanje in se zaposlil v Vinogradništvu Gornja Radgona, kjer je delal v sadjarstvu.
Leta 1957 je šel na služenje vojske v Našice na Hrvaško, kjer je bil po treh mesecih premeščen v Titovo gardo v Beogradu. Z njim je bil v gardi tudi Janez Mlinarič iz Gornjih Ivanjcev.
Po dveletnem služenju vojske, se je zaposlil v tedanji Ljudski milici, ter nastopil službo miličnika pri Gradu na Goričkem. V času službovanja miličnika se je izšolal za pravnika.
Leta 1965 je bil premeščen v kriminalistično službo UJV Murska Sobota, kjer je bil vodja oddelka za gospodarski kriminal, ter nekaj časa tudi vršilec dolžnosti šefa celotne kriminalistične službe za Pomurje.
Ob delu je nadaljeval šolanje na Pravni fakulteti v Ljubljani in se koncem leta 1975 zaposlil na občini Gornja Radgona kot pravni referent. Pozneje je na občini opravljal funkcijo člana izvršnega sveta, kot načelnik oddelka za urbanizem, komunalo, in gradbene zadeve. Nekaj časa je delal tudi kot sekretar Skupščine občine Gornja Radgona.
Bil tudi poklicni tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti. Pred upokojitvijo, v pokoj je šel 1990, je bil poklicni predsednik občinske konference SZDL Gornja Radgona, ob tem pa tudi opravljal zadolžitve kot predsednik statutarno pravne komisije.
Tudi v pokoju je nadaljeval s svojim družbenim delom, v Krajevni skupnosti Črešnjevci - Zbigovci, kjer je bil več kot 20 let predsednik. Dejaven je bil tudi v prostovoljnem gasilskem društvu, Društvu rejcev drobnice za Pomurje, v Medobčinskem društvo slepih in slabovidnih v Murski Soboti, in še kje.
Posebej je izpostavil delo v krajevni skupnosti, saj so tedaj gradili vodovod, telefonijo in ceste s pomočjo samoprispevkov, kar je zahtevalo veliko dela...
Ob koncu našega pogovora sta namenila posebno zahvalo hčerki Tatjani, ki sicer živi v Križevcih na Goričkem, a večkrat v tednu prihaja v njuno hišo, ter jima pomaga na jesen njunega življenja. Posebne skrbi je potrebna mama Ivanka, ki je na vozičku.
Zadovoljna sta, da si je vnuk Tadej na družinski domačiji, ustvaril svoj dom in jima prav tako pomaga.
