Tokratni gost v studiu TV Idea je bil novi direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Roman Ratkai, ki bo funkcijo uradno prevzel 1. aprila.
Novi direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Roman Ratkai je spregovoril motivih za prijavo na razpis, o finančnem stanju, o javnem in zasebnem zdravstvu, o naložbah ter o strateških načrtih za prihodnost.
Delo v javnem sektorju mu predstavlja izziv
Za prijavo na razpis za direktorja se je odločil, ker je menil, da je v tem trenutku potrebno, da na čelo bolnišnice pride človek, ki ima več 'managerskih' kot zdravniških izkušenj ter več znanja s področja financ in malo manj iz področja zdravstva.
Ker prihaja iz zasebnega sektorja, mu delo v javnem sektorju predstavlja izziv. Njegov cilj niso samo številke, ampak tudi spoznavanje vseh zaposlenih, je dejal.
V Murski Soboti 2,4 milijonov izgube, v Novem mestu trije milijoni dobička
Ratkai je povedal, da so finančni podatki za leto 2022 slabi.
Prvo tromesečje je zaznamoval covid, ampak Splošna bolnišnica Novo mesto, ki je po velikosti primerljiva z murskosoboško bolnišnico, je poslovala z dobičkom.
Kot prvi korak za rešitev situacije navaja natančno analizo vseh stroškov in analizo prihodkov. Kot končni cilj navaja finančno stabilnost, ki jo bodo skušali doseči z zviševanjem prihodkov in zmanjševanjem stroškov: »Bistvo je, da tudi na prihodkovni ravni moramo narediti določeni preboj.«
Pomembno je, da se bodo pacienti pri njih počutili varno
»Splošna bolnišnica Murska Sobota ima določena področja, kjer lahko izstopa, določeni kadri so izstopajoči, so priznani, predvsem po kvaliteti njihovega dela,« je povedal Ratkai.
Želi pa si, da bi pacienti, ki prihajajo v bolnišnico videli, da se trudijo za njih, da jim skušajo čim bolj skrajšati pot čakanja, nuditi kvaliteto zdravljenje ter poskrbeti, da se bodo varno počutili, ter zdravi in zadovoljni odšli od tam.
Razmerje med javnim in zasebnim zdravstvom mora biti vsaj 80 : 20
Sam pravi, da mora obstajati tako javno kot zasebno zdravstvo, ampak da mora biti to razmerje nekako 80 do 85 odstotkov javnega zdravstva ter 20 do 15 odstotkov zasebnega zdravstva.
Javno in zasebno zdravstvo se dopolnjujeta in učita eden od drugega, meni.
Ratkai pa poudari, da se razmerje vsaj 80 odstotkov v javnem zdravstvu mora obdržati, saj so ljudje za to vplačevali celo življenje, oziroma še vplačujejo: »Ampak storitev mora biti res kvalitetna.«
Tudi v prihodnje investicije
V prihodnjem letu je vse skupaj v planu za nekje 18 milijonov investicij. Od tega jih je 10,6 milijonov namenjenih za negovalno bolnišnico, malo manj kot milijon je bila naložba v dializni oddelek, malo manj kot dva milijona pa bo znašala investicija na internem oddelku.
Ratkai poudari, da je med prvimi nalogami 'dvig' poslovanja, da bo posledično tudi več investicij, kar bo dalo tako zaposlenim kot pacientom boljše možnosti in omogočiti boljše pogoje.
V ospredju strategije so pacienti
Pripravljena je tudi strategija za naslednje leto: »Bistveno je, da poskrbimo za to, da naši pacienti gredo od nas zdravi in zadovoljni, enako velja za zaposlene, enako velja za svojce od pacientov in to je bistvena vloga, ki jo mora odigrati Splošna bolnišnica. Ampak to ne sme biti samo mrtva črka na papirju.«
S 1. aprilom uradno začenja funkcijo, poleg drugih zadev mora spoznati tudi celotno bolnišnico in vse zaposlene, da 'začuti' notranje stanje, ki je po njegovem mnenju včasih pomembnejše kot številke.
Vabljeni k ogledu celotnega razgovora.
