Pomurci Sloveniji postavili zgled s pogostostjo zajtrkovanja, a žal vodimo tudi v uživanju ocvrtih jedi.
Danes obeležujemo svetovni dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob 16. oktobru izpostavlja lakoto ter opozarja na vse večji prepad med razvitim in nerazvitim svetom. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa medtem opozarjajo, da so tudi znotraj Slovenije opazne precejšnje nenakosti na področju zdravega prehranjevanja.
Razlike se kažejo celo na geografski ravni, saj je več nezdravega prehranjevanja na vzhodnem delu države. Vzroke za to gre vsaj deloma pripisati socialno-ekonomskim razlikam, izobrazbeni strukturi in razvojni deprivilegiranosti posameznih okolij.
Najslabše se prehranjujemo na vzhodu
Že večkrat smo v našem mediju poročali, da Pomurci zaužijemo prevelike količine premastne hrane, ob tem pa so prav otroci v Pomurju med najbolj prehranjenimi in gibalno neučinkovitimi. Tako seveda ne preseneča, da je delež srčno-žilnih obolenj pri nas še posebej visok.
V svoji najnovejši primerjavi zdravstvenih regij in pregledu ključnih prehranskih navad, pri NIJZ ugotavljajo, da pogostost splošnega nezdravega prehranjevanja med prebivalci od 25 do 74 let v Zdravstveni regiji Murska Sobota znaša kar 54,1 odstotka. To je 3,7 odstotne točke nad slovenskim povprečjem.
Pri nezdravi prehrani Pomurcev izstopa predvsem prepogosto uživanje ocvrtih jedi, pri čemer smo na prvem mestu v državi:
Je pa vendarle spodbudno, da prav v Pomurju zajtrkujemo najpogosteje med vsemi regijami:
Nezdravo se prehranjuje vsak drugi Slovenec
Sicer pa je raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije leta 2016 pokazala, da se tudi v splošnem nezdravo prehranjuje približno polovica Slovencev, kar dve tretjini odraslih pa se soočata z dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki predstavljajo vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti.
Nezdrava prehrana je opazna predvsem pri moških, mlajših odraslih, manj izobraženih in socialno-ekonomsko ranljivejših.
Med ugodnimi trendi so medtem večji delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, ter manjši delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Uspeh lahko menda pripišemo številnim uvedenim programom in ukrepom, ki se sistematično izvajajo že več let.
