Številnim slovenskim podjetjem, sodeč po podatkih, ki so dostopni prek aplikacije Supervizor, ki so davčni dolžniki, država ne blokira transakcijskih računov. Pa ne samo to, iz proračuna prek različnih razpisov namreč še naprej prejemajo denar, med njimi je tudi vsaj eno od pomurskih podjetih.
Kljub dolgu iz proračuna pol milijona evrov
Konec novembra lani, je bil objavljen zadnji seznam davčnih dolžnikov, na katerem se denimo nahajajo Pomurske mlekarne, ki državi dolgujejo med deset in 30 tisočakov, in so v preteklih treh mesecih iz proračuna dobile skoraj pol milijona evrov.
Na vprašanje, zakaj družbam, ki so na seznamu, ne blokirajo računa ali vsaj dolga ne pobotajo s sredstvi, ki jih ta podjetja prejemajo iz proračuna, so za zurnal24 odgovorili, da posameznih primerov ne morejo komentirati zaradi davčne tajnosti.
Aktivna vloga za preverjanje na strani naročnikov
Sicer obstajajo nekateri predpisi, ki onemogočajo, da bi pri prijavah na javne razpise bili izbrani davčni dolžniki, prav tako naročnik ne more izbrati podjetja, ki ne plačuje prispevkov za plače.
Vendar pa je aktivna vloga za to preverjanje na strani naročnikov, ki morajo preveriti obstoj dolga za izbranega izvajalca. Po pridobitvi posla izvajalec vseeno lahko postane davčni dolžnik, poudarjajo na Fursu.
Dacarji bi naj pri izplačilih državnih pomoči imeli zagotovilo, da bo v ustrezno zakonsko podlago vgrajena pravna podlaga, da pred odobritvijo pomoči Furs lahko razkrije dolg dolžnika.
Zakonske določbeo obstoju terjatev do davčnih dolžnikov ni
Blokada transakcijskega računa ni edini ukrep, s katerim lahko finančna uprava (Furs) doseže plačilo davčnega dolga. To lahko storijo tudi s sklepi na denarne terjatve in sklepi na premičnine. Pobote pa lahko dacarji izvajajo le ko gre za zapadle terjatve in obveznosti v okviru njihove institucije. Zakonske določbe, da bi dacarji sistematično dobivali podatke o pogodbenih razmerjih oziroma obstoju terjatev do davčnih dolžnikov pa ni.
