Kaj je to? Se kdo norčuje iz nas? Se v Ljubljani spet zviška gleda na Pomurce?
To so le nekatera vprašanja, ki se postavljajo, ko se pelješ po novi dvignjeni ploščadi na Slovenski ulici. Ploščad je milo rečeno nenavadna, s sredinskim naklonom in neenakima klančinama. Naloga ploščadi je, da umirja promet, kar priznajmo, ji uspeva, a na drugi strani povzroča nejevoljo voznic in voznikov.
Gre za ostrejši ukrep
Iz gradiva Ministrstva Republike Slovenije za promet, v katerem so podrobneje predstavljene naprave in ukrepi za umirjanje prometa, je razvidno, da je ploščad naprava za umirjanje prometa, ki stoji pravokotno glede na os ceste, je dvignjena nad nivo vozišča, sestavljena je iz klančine in dvignjene ploščadi, namenjena pa je prisilnemu zmanjševanju hitrosti.
Spada med ostrejše ukrepe za umirjanje prometa in se jo postavlja tam, kjer se želi voznika fizično prisiliti, da zmanjša hitrost vožnje. Učinek grbin in ploščadi je odvisen predvsem od oblike klančin.
Sodeč po gradivu, na ministrstvu poznajo le eno obliko ploščadi, in sicer trapezno, ter dve obliki grbine, poleg trapezne še sinusoidno.
Ploščad na Slovenski nenavadana
O ploščadi, ki jo imamo v Murski Soboti v gradivu ministrstva ne duha ne sluha. Da gre za milio rečeno nenavadno ploščad, menijo številni Pomurci pa tudi strokovnjaki s področja prometa. Poleg sredinskega naklona ploščadi, ki naj bi služil odvodnjavanju, sta nenavadni, če ne že čudni klančini, ki sta neenakomerno visoki, izstopa predvsem klančina z južne strani.
V praksi višina dvanajst centimetrov
Podatki iz gradiva ministrstva kažejo, da naj bi bile klančine visoke dvanajst centimetrov, a na Slovenski ulici ni tako. Kot smo se prepričali sami, je višina južne klančine približno sedemnajst centimetrov. Iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, da je bila predvidena celo višja.
Projektanti priznavajo napako
Da zadeva ni izvedena tako, kot bi morala biti, priznavajo tudi projektanti, ki pravijo, da se je tekom izvedbe klančine izkazalo, da stanje na terenu ni bilo identično s podatki, s katerimi so v fazi načrtovanja razpolagali.
Ker so roki za izvajanje del v Sloveniji nesorazmerno kratki in neživljenjski, udeleženci pri gradnji nismo mogli dovolj hitro reagirati, da bi lahko tekom izvajanja del klančino ustrezno podaljšali in stanje na severni in južni strani poenotili. Vsekakor pa bo slednje izvedeno v kratkem, nam je pojasnil odgovorni projektant Matej Blenkuš iz Studia Abiro iz Ljubljane.
Kaj se je spremenilo v času od faze načrtovanja do izvedbe, ni jasno. Se pa na tem mestu poraja vprašanje, kaj imajo roki izgradnje s kvaliteto projektov? Dela so bila namreč izvedena tako, kot so jih sprojektirali.
Optično zelo izrazita urbanistična poteza?
Blenkuš še pojasnjuje, da je dvignjena ploščad podaljšek ureditve trga, ki ima zgodovinsko predhodno že nastavljeno os, ki povezuje evangeličansko cerkev z mestnim gradom. Bojda gre za optično zelo izrazito urbanistično potezo, zato mu je žal, da sami tega nismo uspeli ugotoviti.
Mogoče res nismo, smo pa brez težav ugotovili, in nismo edini, da gre za nenavadno in verjetno tudi edinstveno ploščad v Sloveniji, ki med Pomurci, ki se čez ploščad dejansko vozijo, povzroča nemalo slabe volje.
Odgovora na vprašanje, kje v Sloveniji še najdemo podobno ploščad, nam Blenkuš seveda ni dal.
Sicer pa spomnimo, da se mestno središče ureja po zamisli zmagovalcev natečaja prenove mestnega središča, med avtorji arhitekture in krajinske arhitekture je tudi odgovorni projektant ploščadi Matej Blenkuš, poleg njega pa še Prekmurka Darja Matjašec, Nejc Florjanc, Primož Žitnik, Dominik Košak, Pia Kante, Katja Mali, Zala Babič, Urška Cvikl, Rok Sraka.
