Delež priseljencev v Pomurju najnižji v vsej državi, največ pa jih prihaja z območja Hrvaške. Presenečeni?
Minuli torek smo obeležili mednarodni dan migrantov, s katerim se že 18 let spominjamo sprejetja Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin leta 1990. Ob tej priložnosti so tudi v Statističnem uradu Republike Slovenije zbrali nekaj zanimivih podatkov, ki nudijo zanimiv pogled na sicer perečo temo.
Vsak osmi prebivalec Slovenije je priseljenec
V Sloveniji je 250.000 prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini, od tega jih več kot polovica ima slovensko državljanstvo. Število priseljencev v Sloveniji narašča, za večino tujih državljanov pa glavni razlog za priselitev predstavlja delo ali zaposlitev.
Prav toplega sprejema vedno ne prejmejo. Čeprav so migracije stalnica v človeški zgodovini, tujce mnogi zavračajo, predvsem iz strahu pred neznanim. Toda številke kažejo, da nam priseljenci v Sloveniji niti niso tako tuji. Z večino smo si navsezadnje nekoč delili domovino.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečni priseljenec v Sloveniji srednješolsko izobražen moški, slovenski državljan, s prvim prebivališčem v Bosni in Hercegovini, star nekaj manj kot 49 let, v Slovenijo pa se je prvič priselil v 90. letih prejšnjega stoletja.
Priseljeni prebivalci Slovenije imajo svoja prva prebivališča v 171 različnih deželah, a največ jih je k nam prišlo iz območja nekdanje skupne države.
Kar 216.000 oziroma 86 odstotkov jih je imelo prvo prebivališče v kateri od držav, nastalih po razpadu Jugoslavije. Podrobnejše podatke o prvih prebivališčih si oglejte v infografiki:
Delež priseljencev in tujih državljanov najnižji v Pomurju
Priseljevanje ima tudi pri nas dolgo zgodovino. A v Pomurju smo, kar zadeva prebivalstvo, najbolj homogena regija med vsemi slovenskimi statističnimi regijami.
Le 5,3 odstotka ljudi, ki bivajo v regiji, namreč predstavljajo prebivalci s prvim prebivališčem v tujini. Odstotek je še nižji pri prebivalcih s tujim državljanstvom, ki jih je v Pomurju le 1,7 odstotka.
Tako kot na državni ravni tudi v Pomurju največ priseljencev prihaja iz območja nekdanje Jugoslavije. S to razliko, da v naši regiji s 35,9 odstotka prevladujejo tisti, s prvim prebivališčem na Hrvaškem, drugod po državi pa osebe s prvim prebivališčem v Bosni in Hercegovini. Slednjih je pri nas 12,3 odstotka.
Razmeroma visok pa je v Pomurju tudi delež priseljencev iz Nemčije, od koder prihaja 11,79 odstotka prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini.