Včeraj se je sestal svet zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota, obravnavali so tudi lanskoletni poslovni izkaz bolnišnice.
Splošna bolnišnica Murska Sobota je leto 2024 zaključila z izgubo skoraj štirih milijonov evrov, kljub temu da je izvedla rekorden obseg zdravstvenih storitev.
Ta izguba ni osamljen primer, saj so v rdečih številkah zaključile tudi številne druge slovenske bolnišnice. Sogovorniki pravijo, da se v ozadju skriva sistemski problem financiranja zdravstva, ki kaznuje bolnišnice, ki opravijo več od dogovorjenega programa.
Poslovna izguba zaradi neustreznega plačila storitev
Soboška bolnišnica je v letu 2024 opravila kar 8,4 odstotka več storitev od pogodbeno določenega programa, kar je eden najboljših rezultatov v državi. Ob tem je izvedla največ bolnišničnih storitev v zadnjih desetih letih, v letu 2024 so tako obravnavali 18.688 pacientov, kar je 1093 več kot v letu 2023.
Kljub temu pa bolnišnica ni prejela celotnega plačila za opravljene storitve, saj je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije financiranje omejil. To je povzročilo, da je bolnišnica izgubila 3,3 milijona evrov prihodkov, ki bi ji sicer pripadali, če bi prejela plačilo za realiziran program.
Zakaj je večina bolnišnic 'v minusu'?
Po podatkih o poslovanju bolnišnic so v letu 2024 izgubo beležile tudi Univerzitetni klinični center Ljubljana (-45,7 milijona evrov), Univerzitetni klinični center Maribor (-10,6 milijona evrov), Splošna bolnišnica Celje (-4,2 milijona evrov), Splošna bolnišnica Ptuj (-2,5 milijona evrov), Splošna bolnišnica Slovenj Gradec (-4,9 milijona evrov) in številne druge.
Skupna izguba vseh slovenskih bolnišnic znaša kar 231 milijonov evrov.
Zdravniki delali več, plačila ostala enaka
Leto 2024 je zaznamovala tudi stavka zdravnikov v prvem polletju, ki je zmanjšala število obravnav in operacij. Kljub temu so v soboški bolnišnici z intenzivnim delom v drugi polovici leta uspeli nadoknaditi izpad in celo presegli program.
Vendar sistem financiranja po besedah sogovornikov ne nagrajuje bolnišnic, ki storitve izvajajo nad standardnim obsegom, temveč jih zaradi fiksnih proračunskih omejitev finančno kaznuje.
»Ponavadi, če več delaš, imaš tudi boljše in večje plačilo, boljši rezultat. Zgleda, da bi morali delati manj od programa, da bi bili na boljšem. Ampak to pomeni manjšo dostopnost za paciente in mi na vsak način gledamo najprej s strani pacienta in potem iz finančnega vidika,« je dejal Roman Ladislav Ratkai, direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Regija prikrajšana za 3,3 milijona evrov
Pomurska regija je ena izmed tistih, kjer je potreba po zdravstvenih storitvah visoka zaradi staranja prebivalstva in slabših zdravstvenih kazalnikov, v pomurski regiji je med drugim najnižja pričakovana starost in največ določenih vrst raka in srčno-žilnih bolezni.
Medtem je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2024 po informacijah, ki jih imamo v uredništvu, ustvaril presežek v višini 79 milijonov evrov, sredstva pa niso bila prerazporejena bolnišnicam, ki so presegle svoje programe.
Vrhunska dostopnost, a na račun izgube
Splošna bolnišnica Murska Sobota se uvršča med bolnišnice z najvišjim deležem pacientov, ki storitev prejmejo v domači regiji – kar 92,4 odstotka, medtem ko je slovensko povprečje 80,04 odstotka.
To pomeni, da večina Pomurcev dostop do zdravstvenih storitev dobi v svoji regiji, kar zmanjšuje čakalne dobe in izboljšuje oskrbo. Kljub temu sistem financiranja ne nagrajuje bolnišnic, ki zagotavljajo višjo dostopnost, temveč jih zaradi omejenih sredstev dodatno finančno obremenjuje.
»Mi smo zelo ponosni, da večinoma Pomurcev lahko dobi oskrbo pri nas. Na žalost drugje v Sloveniji nimajo takšne sreče. Zdaj je 93 odstotkov pacientov iz regije obravnavanih pri nas, to pomeni, da obravnavamo tudi tiste bolnike, ki so težji.
Primerljive bolnišnice imajo ta odstotek bistveno nižji, lahko tudi okrog 70 odstotkov, in seveda, če mi obravnavamo težje bolnike, so potem ti tudi dražji in če so bolniki dražji, imamo večje stroške, nismo zato plačani in imamo večjo zgubo,« je povedal Dejan Majc, namestnik strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Nujna sprememba financiranja
V murskosoboški bolnišnici opozarjajo, da trenutni sistem financiranja ni vzdržen, saj spodbuja bolnišnice k omejevanju storitev, namesto da bi nagrajeval tiste, ki zagotavljajo čim boljšo oskrbo pacientov.
»Glede na to, kako je naravnan sistem, nas on sili v to, da bomo delali manj, točno kot je določen program in potem posledično bodo ljudje mogli iti drugam. Ampak vemo, da tudi v celotni Sloveniji zdravstveni sistem zelo obremenjen in ti pacienti ne bodo dobili obravnave takoj, ampak bodo mogli še dosti dlje časa čakati, ker bodo obremenili druge regije,« je dodal namestnik strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Prizadevali si bodo, da od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pridobijo manjkajočih 3,3 milijona evrov, pa je še dejal direktor bolnišnice:
»Mi se bomo potrudili z vsemi našimi močmi, da poskušamo ta denar pripeljati iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer je trenutno, nazaj v našo regijo. Mislim, da smo to pošteno oddelali in si to tudi zaslužimo.«
