Projekt Gorička krajina v partnerstvu združuje Javni zavod Krajinski park Goričko, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter soboški zavod Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Pri Gradu na Goričkem se je včeraj odvila predstavitev projekta, pod obnovljeno streho opuščene šole pri cerkvi sv. Benedikta in Doma duhovnosti v Kančevcih pa so odprli tudi prvo stalno razstavo o netopirjih v Sloveniji z naslovom Preživeti z netopirji.
Tudi Goričko se spreminja
Goričko se uvršča med vrstno najbogatejša in krajinsko najbolj pestra območja v Sloveniji in Srednji Evropi. A kot smo poročali že večkrat v preteklosti, so se ta zaradi intenzifikacije kmetovanja ter opuščanja rabe in zaraščanja v preteklih letih močno spremenila.
Med letoma 2003 in 2011 je izginilo 800 hektarjev različnih tipov travnikov, skrčil se je obseg mejic in visokodebelnih sadovnjakov, v zadnjih desetletjih pa je tako izginilo veliko življenjskega prostora številnih ogroženih vrst, piše STA.
Slaba dva milijona evrov sredstev
S sredstvi v višini 1,8 milijona evrov naj bi zdaj omogočili boljše razmere za življenje velikemu skoviku in hribskemu škrjancu, metuljem strašničinemu in temnemu mravljiščarju ter travniškemu postavnežu, hroščem puščavniku in škrlatnemu kukuju ter netopirjem; navadnemu, dolgokrilemu in malemu podkovnjaku.
Projekt, ki se je začel 1. decembra 2017, končan pa bo 30. novembra 2021, sicer sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Obnovili travnike na 676 parcelah
Doslej so v prvi polovici projekta obnovil 106 hektarjev ekstenzivnih travnikov na 676 parcelah, na 15 hektarjih so s pomladitveno rezjo obnovili visokodebelne sadovnjake in odstranili belo omelo, novih 25 hektarjev travniških visokodebelnih sadovnjakov pa še bodo zasadili.
Konec minulega leta so ob devetih cerkvah po Goričkem zamenjali še reflektorje, ki so osvetljevali cerkve z zatočišči netopirjev, da bi tako zatemnili okolico in zmanjšali svetlobno onesnaževanje. Zdaj sta s 13 svetili osvetljena le fasada in streha cerkve.
V kotišču v stari šoli v vasi Kančevci so medtem z lastnikom stavbe sklenili dolgoročno pogodbo o varstvu kotišča, še piše STA.
Sicer pa v sklopu projektnih aktivnosti o aktivnem varstvu živali informirajo tudi kmete, prav tako so popisali razširjenost hribskega škrjanca in se posvetili raziskavi velikega skovika.
FOTO: Facebook (Krajinski park Goričko)
S spleta
Komentarji (3)
Z slabima dvema milijonoma ne boste rešili nič. Goričko nima insfrastrukture.
Živali na Goričkem že zdaj imajo boljše pogoje kot Goričanci.
Torej, več kmetijskih površin pomeni boljše za divje živali? Živali rabijo divjino, tako kot pred prihodom človeka!
Starejše novice
