Kmetijstvo ogroža ptice, populacije posameznih vrst v Pomurju v zadnjih letih upadle za več kot polovico. Odhaja tudi štorklja?
V Sloveniji uradni registri navajajo več kot 380 vrst ptic, pri čemer pri nas gnezdi 228 vrst. Njihove populacije najbolj ogroža kmetijstvo, eno od območij, kjer so ptice najbolj ogrožene, tako predstavlja Goričko, ugotavljajo pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Na območju Slovenije smo največji upad populacije v zadnjih letih zaznali pri repaljščici, poljskem škrjancu, repniku in drevesni cipi, ki so vse močno odvisne od večjih površin ekstenzivno vzdrževanih travnikov. Najvišjo stopnjo ogroženosti zasledimo pri pticah kmetijske krajine, na območju Goričkega pa sta še posebej prizadeta veliki skovik ter smrdokavra - upkač.
Ponekod populacija upadla za več kot polovico
Kot pojasnjuje Gregor Domanjko, predsednik pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, so do teh podatkov prišli v okviru različnih projektov in popisov, ki so jih v zadnjih desetih letih izvajali skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko.
»Na Goričkem so ob prvih popisih leta 99 ugotovili, da tam gnezdi približno 160, 170 parov velikega skovika. To je mala sova, ki konec aprila pride iz Afrike, gnezdi v duplih starih visokodebelnih sadovnjakov, prehranjuje se na ekstenzivnih travnikih,« razlaga Domanjko. »Število te vrste se je od leta '99 pa do danes prepolovilo. Pred dvema letoma je bilo – mislim da – 77 primerkov. Podobno je s smrdokavro, približno leta '99 je bilo okrog 250 parov, zadnja leta pa ocenjujemo, da je teh parov okoli 60.«
Gre za vrste, ki jih država spremlja natančneje, saj so v preteklosti na Goričkem bile pogostejše kot v drugih delih Slovenije, dodaja. Na območju Mure medtem v nekoliko manjšem obsegu spremljajo ptice, kot sta srednji detel in belovrati muhar.
Večje kmetijske površine, manj mejnega habitata za ptice
Težava tiči v kmetijski dejavnosti oziroma kmetijskih praksah, ki ogrožajo življenjski in prehranjevalni habitat ptic. Tako ni presenetljivo, da je še posebej prizadeto območje Goričkega, kjer močno upada populacija velikega skovika.
Občine in kmetje zaradi lažje obdelave in ekonomičnosti težijo k povečevanju obdelovalnih površin z združevanjem kmetijskih parcel. S tem pa izginjajo tudi grmičaste ali travnate meje, ki so prej ločevale manjše kmetijske površine ter pticam nudile vir prehrane ali gnezditvene površine.
Ptice ogroža tudi intenziviranje travnikov in hitrejša obdelava površin. Kosilnice, ki se jih pri košnji poslužujemo danes, namreč žuželke, ključne v prehrani ptic, velikokrat zmeljejo oziroma povsem uničijo. Prihaja pa tudi do odvodnjavanja mokrotnih travnikov oziroma so ti spremenjeni v njive.
»Od leta 2002 do leta 2012 se je delež travnikov samo na zahodu Goričkega zmanjšal za 800 hektarov. Travniki pa so prehranjevalni in gnezditveni habitat za ptiče, metulje, žuželke. Če prostora, kjer bi živeli, nimajo, potem se ali odselijo ali pa ne preživijo,« razlaga predsednik pomurske sekcije DOPPS.
-
Lokalno | 0 komentarjev
Zvezda novega filma je smrdokavra ali po domače upkaš
-
Lokalno | 3 komentarjev
Upkaču in velikemu skoviku grozi izumrtje na Goričkem
Posledice tako občuti celo štorklja, zaščitni znak Pomurja.
»Tudi populacija bele štorklje v Pomurju pada. Vedno več je opuščenih gnezd. Recimo na Goričkem je bilo pred desetimi leti petnajst gnezdečih parov, zdaj jih imamo samo med 6-10.«
Zaraščene travnike bodo namenili ohranjanju ptičjih vrst
Problematična je sicer lahko tudi druga skrajnost, saj populacije ptic ogroža tako intenzifikacija travnikov kot njihovo opuščanje. A k sreči so pristojni že pristopili k reševanju problematike.
Država je ukrepala z uredbo, ki prepoveduje oranje travnikov, Evropska unija pa medtem namenja sredstva za projekte, kot je Gorička krajina, ki trenutno poteka v Pomurju.
V okviru tega bodo odkupili približno 60 hektarov opuščenih, zaraščenih travnikov in jih s primerno rabo oziroma košnjo namenili ohranjanju vrst na travnikih in v visokodebelnih sadovnjakih. Nato jih bodo pod določenimi pogoji v obdelavo predali kmetom.
Za ohranitev različnih vrst ptic je navsezadnje ključno predvsem usklajeno delovanje kmetijskega in okoljskega resorja.