Gre za čustveno in telesno zahtevno zgodbo o odraščanju in soočanju z rakom, pri čemer je po navedbah programskih strani film opremljen s preventivnim opozorilom prav zaradi posebej realističnega prizora. Nekateri doživljajo močne telesne odzive.
Novi slovenski film Belo se pere na devetdeset je ganljiva pripoved o odraščanju, izgubi in vztrajnosti. Gre za dolgo pričakovano ekranizacijo avtobiografskega romana Bronje Žakelj z istoimenskim naslovom.
Razprodane kinodvorane potrjujejo izjemno zanimanje slovenskega občinstva za zgodbo, ki je v zadnjem desetletju že osvojila literarno sceno.
V filmu zaigrajo Lea Cok, Anica Dobra, Jurij Zrnec, Tjaša Železnik, Iva Krajnc Bagola in Saša Tabaković. Film je režiral Marko Naberšnik, ki se je podpisal pod mojstrovine, kot so Petelinji zajtrk in Šanghaj.
Belo se pere na devetdeset je zagotovo eden tistih slovenskih filmov, o katerih se bo govorilo še dolgo. Tudi zaradi dogajanj ob robu filmskih projekcij.
Zgodba, ki se ljudi dotakne
Film gledalce popelje v osemdeseta in devetdeseta leta, s prizori, ki jih prepozna skoraj vsak, ki je odraščal v tem času.
V ospredju je pripoved o Bronji, ki kot deklica izgubi mamo zaradi raka, kasneje pa se tudi sama sooči z boleznijo. Kljub stiskam se z življenjem spoprijema z mešanico solz, nasmehov in trdne odločnosti – ravno ta kombinacija je tista, ki je občinstvo pustila brez besed.
Odličen obisk v slovenskih kinematografih - Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je 3. decembra filmu Belo se pere na devetdeset podelila prvo zlato rolo za preseženih 25.000 gledalcev - to potrjuje.
»To pomeni, da smo kljub težki zgodbi uspeli nagovoriti gledalce, ki jim je film namenjen. Tam, kjer je bilo tako mišljeno, so se smejali, in tam, kjer je film obravnaval resnejše dogodke, je bilo veliko solz. Presenetilo me je, kako silovit je bil čustven odziv po ogledu filma,« je za uredništvo dejal režiser filma Marko Naberšnik.
Prizor, ki lahko povzroči nelagodje, omotico ali slabost
Siloviti čustveni odzivi pa niso omejeni zgolj na emocionalno raven, nekateri so doživeli tudi močne telesne odzive. Tako je bilo na projekciji filma v Sarajevu in tudi na nedavni projekciji filma v Gledališču Park, kjer je moškemu postalo slabo med prizorom, ki prikazuje zdravniški poseg. Po naših informacijah pa se to v Gledališču Park ni zgodilo prvič.
Več slovenskih kinematografov in programskih strani pri filmu Belo se pere na devetdeset sicer objavlja jasno opozorilo, da film vsebuje 'intenziven prizor', ki lahko pri nekaterih gledalcih povzroči nelagodje, omotico ali slabost.
»Resnične življenjske preizkušnje, ki jih je doživela Bronja, so bile zelo zahtevne. Že med snemanjem smo začutili, da nekateri prizori nosijo v sebi izjemen čustven naboj. V filmski ekipi smo imeli med snemanjem solzne oči in ostali brez besed. Zdaj se je to preneslo tudi v dokončan film in res je, da nekateri prizori niso preprosti. So čustveno zelo zahtevni, predvsem tisti, ki prikazujejo proces zdravljenja, skozi katerega je šla Bronja,« je pojasnil režiser.
»Vse prizore v bolnišnici sta nam pomagala poustvariti zdravnik in medicinska sestra, ki sta Bronjo tudi v resničnem življenju spremljala v procesu zdravljenja in ji stala ob strani. Tako je ves ta del filma popolnoma avtentičen in poustvarjen skupaj s strokovnjaki,« je dodal režiser.
Ob tem kinematografi obiskovalce prosijo, naj gledalci ob morebitnih težavah ali slabosti brez zadržkov zapustijo dvorano in poiščejo pomoč osebja.
»Pomembno pa je, da sta na koncu te poti upanje in zmagoslavje. Film ima namreč srečen konec, ki vse, ki so si ga ogledali, nagovori, da je življenje lepo, da je mogoče premagati težave in da je življenje vredno živeti,« je še dodal Naberšnik.
