Ukrajinci so že vpeti v našem okolju, veliko otrok že obiskuje lokalne šole, nekateri odrasli so se v naših koncih tudi že zaposlili. V šolah se učitelji domislijo najrazličnejših načinov, kako otroke vpeljati v naše okolje, da bi bil prehod čim lažji.
V zadnjem letu so na Osnovno šolo Beltinci sprejeli več novih učencev in tudi nekaj učiteljev.
Poleg treh oddelkov nadobudnih prvošolčkov, so k njim prišli tudi učenci iz različnih koncev sveta. Med drugim tudi iz Ukrajine, Hrvaške in Hongkonga.
Prišli so v povsem drugačno okolje, poslušajo jezik, ki ga ne razumejo, skušajo se vključiti v našo kulturo, sklepajo nova prijateljstva. Verjamemo, da jim na pragu pubertete ni lahko. Vsi si želimo, da bi se novinci čim lažje vključili v naš proces dela, zato se zaposleni in učenci vsak po svoje trudimo, da bi se ti učenci počutili pri nas dobrodošli, pojasnjujejo.
Kot pravijo, na šoli gostom običajno ponudijo stol.
»To je znamenje dobrodošlice. Simbolno želimo tudi mi ponuditi stol vsem, ki so in še bodo vstopili na našo šolo. Želimo, da se počutijo dobrodošli, da se pri nas počutijo kot doma.«
Tako na beltinski šoli poteka prenova starih, odsluženih lesenih stolov.
»Tri stole, ki bi najbrž kar kmalu končali v peči ali na smetišču, so nam prijazno odstopili dobri ljudje, s pomočjo nove učenke Katje pa smo jih zbrusili, pobarvali in zaščitili. Tako smo naredili nekaj dobrega za okolje, saj smo obnovili in ponovno uporabili stare predmete, aktivno smo k sodelovanju vključili nove učence in jim s tem pokazali, da so k nam prinesli svež veter, stolom pa smo vdahnili novo življenje in jih znova vrnili v uporabo.«
Skozi projekt učenki pomagali, da se je lažje vpeljala
»Rada imam, da se stvari obnovijo, da se ponovno porabijo in reciklirajo. Malo sem prebrskala po spletu in zasledila dobro idejo za obnovo starih stolov. Zakaj se torej ne bi poskusili tega lotiti,« je za Sobotainfo povedala pobudnica projekta Janja Žalik Jerebič iz Osnovne šole Beltinci.
Učitelji in ostali mimoidoči, ki so naleteli na nas, ko smo ustvarjali, so bili vsi navdušeni. Ko smo končali z ustvarjanjem, so naše delo navdušeni pohvalili, pravi.
»Za stole sem povprašala po družbenem omrežju Facebook, če ima kdo kakšen stol in se je v eni skupini javila gospa iz Ljubljane. Bila je tako prijazna, da je preko svoje prijateljice uredila prevoz do Murske Sobote in nam pripeljala dva stara stola, ki smo ju lahko obnovili,« pove.
Tudi na šoli so jih imeli nekaj, ki so jih še malo popestrili in polepšali.
»Istočasno kot se je začela prenova starih stolov, je na našo šolo prišla deklica iz Ukrajine. Ne razume še slovenščine, tukaj še nima prijateljev, je iz vojnega območja. Zato smo se odločili, da jo bomo poskusili vpeljati v ta projekt, da se bo bolj vključila v naše okolje. Skozi ta projekt smo jo želeli malo zamotiti, da pozabi na dogajanje v Ukrajini, da bo imela nekoga, ki mu lahko zaupa ter da se bo pri nas bolje počutila,« razlaga.
Največja bariera pri vpeljevanju pri nas je jezik, zato se z njo sporazumevajo se v angleščini.
Projekt obnove stolov pa je tako imel dve poglavitni dejavnosti, reciklažo starih stolov ter vključitev učenke v naše okolje, kar nam je tudi uspelo, ponosno zaključi Žalik Jerebič.
