Preteklo leto je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine ali socialno izključenih živelo 392 tisoč oseb.
V Sloveniji je v preteklem letu pod pragom tveganja revščine živelo 13,5 odstotkov, kar pomeni približno 271 tisoč oseb in znaša 0,1 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti pa je znašala 19,6 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke več kot leto prej. Če osebam pod pragom tveganja revščine prištejemo 71 tisoč resno materialno prikrajšanih oseb in 50 tisoč oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo dobimo 392 tisoč oseb, ki so ali pod pragom tveganja revščine ali pa so socialno izključene.
Neto dohodek na mesec nižji od 606 evrov
Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 7.273 evrov. Razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 606 evrov na osebo na mesec. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti vsaj 1.273 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa vsaj 909 evrov na mesec, da sta se dvignila nad prag revščine. Stopnja tveganja revščine se je znižala za 0,1 odstotka, kar pomeni, da se je prag tveganja revščine zvišal za šest evrov na mesec, kar je najmanjše zvišanje od leta 2005.
133 tisoč resno materialno prikrajšanih
Resno materialno prikrajšanih oseb je lani po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji živelo 133 tisoč, v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo pa 118 tisoč. Resno materialno prikrajšane so osebe, ki si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne morejo privoščiti najmanj štirih od devetih dobrin, potrebnih za dostojno življenje, kamor med drugim spadajo plačila hipoteke, primerno ogrevanega stanovanja, mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan in pralnega stroja. Nizko delovno intenzivna pa so gospodinjstva, v katerih so odrasli člani, stari 18 do 59 let, v letu pred izvedbo ankete delali manj kot 20 odstotkov svojega potencialnega delovnega časa.
Socialni transferji še vedno znižujejo revščino
Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev, torej družinskih in socialnih prejemkov, bi stopnja tveganja revščine znašala 25,2 odstotka pri osebah, starejših od 64 let, pa 30,5 odstotka. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine še zvišala, in sicer na 41,9 odstotkov, pri osebah starejših od 64 let, pa bi se povzpela na kar 89,1 odstotkov.
