Občina Radenci izstopa iz solastništva Janvega podjetja Prlekija, ki mu očita neracionalno poslovanje. Vse od izgradje vodovoda se osem občin ni uspelo dogovoriti kako bodo s tem vodovodov upravljale, niti koliko bodo za vodo plačevale.
Simbol vode je prisoten že v grbu radenske občine, na njej z zdraviliščem in Radensko sloni tudi gospodarstvo. Župan Roman Leljak pa želi, da bi z vodovodom odslej upravljali sami v svoji občini in ne s skupnim Javnim podjetjem Prlekija, ki mu očita predvsem neracionalno delovanje.
»Javno podjetje Prlekija ima skoraj 80 odstotkov vodstvenega kadra, 20 odstotkov pa tako imenovanega kadra, ki izvaja dela na terenu. To ni prav, razmerje bi moralo biti obratno in tudi tukaj leži problem v tej predragi vodi,« je na današnji tiskovni konferenci povedal radenski župan Roman Leljak.
Kršenje zavez ob začetku gradnje?
Leljak ne le, da izstopa iz solastništva, ampak tudi zahteva razrešitev direktorja Javnega podjetja Prlekija.
Direktor javnega podjetja Prlekija nam je po telefonu povedal, da se bo podrobneje na vse očitke odzval prihodnji teden. Na kratko pa je dejal še, da občina Radenci z izstopom iz javnega podjetja Prlekija krši zaveze, ki jih je sklenila ob začetku gradnje skupnega vodovoda.
Svoj del omrežja bodo upravljali sami in upravitelju plačevali pripravo vode
Sistem C pomurskega vodovoda je pred leti združil 8 pomurskih občin, ki so z več kot 50 milijoni evropskih in državnih sredstev zgradili skupno vodovodno omrežje. Projekt je predvideval tudi skupno upravljanje, ki ga zdaj očitno ne bo več.
»Mi bomo samo svoj sekundarni sistem, ki pa nima veze s tem financiranjem, sami upravljali. Plačevali pa bomo sistemu C oziroma upravitelju pripravo vode in vsega ostalega,« je danes razlagal Leljak.
Steyer: »Solistične poteze ne doprinesejo k ničemur«
Leljak je odločitev o odstopu svojim županskim kolegom najavil včeraj, na seji ustanoviteljic javnega podjetja Prlekija.
»Vsake take poteze solistične bom rekel temu pa seveda ne doprinesejo k ničemur, ne k delovanju takih sistemov, ne k stabilni in varni vodooskrbi,« nam je povedal župan Občine Apače in predsednik sveta ustanoviteljic Javnega podjetja Prlekija Andrej Steyer.
Prikazovali enotnost, ki je ni bilo?
Sicer pa tudi ostali župani, s katerimi smo govorili po telefonu, priznavajo težave pri soupravljanju skupnega vodovoda.
»Nikoli nismo imeli enotnega upravljanja, mi smo sicer prikazovali neko enostnost, ni je pa bilo,« je dejal Leljak.
Ostalih sedem županov in županj bo še naprej vztrajalo pri skupnem upravljaju vodovoda.
»Jaz tako, kot tudi ostalih šest županov in županj, od težav ne bomo bežali ampak poskušamo najti te rešitve v katere verjame, da obstajajo. Zato smo tudi poklicani," pa poudarja apaški župan Steyer.
