Prometna ureditev Slovenske ulice še vedno buri duhove

| v Lokalno

Če je področje prometa dobro urejeno, je tudi skupnost uspešnejša in bolj zdrava. S to mislijo se je začela včerajšnja delavnica na temo Celostne prometne strategije Mestne občine Murska Sobota. Soboška občina je namreč sklenila oblikovati dolgoročno strategijo na področju prometa, s katero bi dvignila kakovost življenja občanov.

MOMS je bila uspešna na javnem razpisu MZI v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in si s tem zagotovila 85-odstotno sofinanciranje za izvedbo omenjenega projekta.

Delavnica je bila namenjena analizi stanja, zbiranju predlogov in oblikovanju scenarijev, vanjo pa so bili vključeni predstavniki številnih društev, vzgojno-izobraževalnih ustanov, občinskih oblasti ter javnega prometa in redarstva, ki so predstavili svoja mnenja o izzivih trenutne prometne situacije v mestu. Sledila je še razprava, v katero so vključili tudi javnost.

Rešitev problema tranzitnega prometa

Osrednje vprašanje delavnice in javne razprave je bila preusmeritev prometa in razbremenitev ožjega središča Murske Sobote.

Prevladovalo je prepričanje, da je bistveno rešiti predvsem problem tranzitnega prometa v mestu.

Eden od predlogov iskanja novih poti za promet predvideva preureditev osrednjega dela mesta v tako imenovano »Prijazno cono«. Ta bi bila predvsem prijazna za bivanje, v njej pa bi veljala najnižja možna hitrost za motorni promet, na voljo bi bilo več prostora za pešce in kolesarje, slednji pa se ne bi več vozili po pločniku, temveč po vozišču.

»Prijazna cona« bi središče mesta razbremenila prometa

Znotraj cone bi uredili javni prevoz, kar bi sicer predstavljalo visoke stroške za občino, in bodisi občutno zmanjšali število parkirišč ali pa uvedli izključno kratkotrajno parkiranje, zaradi česar bi bili prebivalci in obiskovalci primorani vozila parkirati zunaj omenjenega območja in se v središče mesta podati peš, s kolesom ali z javnim prevozom.

Za oblikovanje prijazne cone pa bi bile tako potrebne tudi nove tranzitne poti v obliki obvoznic.

Ureditev cone se sicer omenja v dveh možnih oblikah: večja bi obsegala območje med Ciril Metodovo, Cankarjevo, Gregorčičevo in Temlinovo ulico, medtem ko alternativa predvideva nekoliko manjši obseg.

Osrednje vprašanje Slovenske ulice

Slovenska ulica naj bi bila središče življenja in dogajanja v Murski Soboti, za njeno ureditev pa so bili podani trije konkretni predlogi:

  • Ulica bi ostala odprta za motoriziran promet, bodisi z dvosmerno bodisi enosmerno ureditvijo ali kot cona 30
  • Popolno zaprtje ulice in ureditev območja za pešce od Ulice Arhitekta Novaka do Ulice Štefana Kovača
  • Ureditev skupnega prostora (tako imenovani shared space), v katerem si kolesarji, pešci in avtomobili delijo prostor

Udeleženci so se ob tem pretežno strinjali, da bi popolna zapora prometa močno škodovala poslovnim dejavnostim in prizadevanjem za oživljanje mestnega jedra.

Z zbiranjem predlogov in analizo stanja so tako pričeli prvo fazo oblikovanja celostne strategije, konkretne rešitve pa bodo nastale šele v prihodnosti.

Komentarji

Čudist

Ta prometna ureditev buri duhove edino urednikom Sobotainfo, ko pade število klikov na spletni strani.
Vse ostalo je čista manipulacija.

ethth

Kdo bo pa ceste obnavljal? Še malo pa se bomo vozili po makedamu.

sladoledar

in med diano pa sodiščem trbej napravite krožišče ka mesta je zadosta?!

Pax

ethth 4 ure nazaj - makedam ne obstaja. Pravilno je makadam.
Makadam konstrukcijska oblika ceste izdelane na način, kakršnega je inoviral in v praksi razvil Škot John London McAdam rojen 21. sptembra 1756 v Ayru na Škotskem v družini barona Weterheada kot deseti otrok. Tradicionalno hišno in družinsko ime je bilo McGregor, vendar so ga zaradi političnih razlogov pod vlado Jamesa I. preoblikovali v McAdam. McAdam je postal inženir in graditelj cest v Angliji in je zaslužen za izgradnjo najboljšega sistema cestne mreže v Angliji svojega časa.
Pri gradnji cest je McAdam začel opazovati kje so največje ovire za vozove, potnike v kočijah in konjske vprege. Najprej je izmeril velikosti koles, vozov in kočij in ugotovil, da je kritična velikost premera kamna na zgornjem sloju ceste 6,5 cm premera. Pri taki velikosti kamnov so se pričela lomiti kolesa voz in poškodbe kopit konj v teku. To je bilo njegovo izhodišče za spremembo gradnje cest. Leta 1816 je McAdam prvič zapisal svojo idejo in jo objavil v članku The Present System of Roadmaking, nadaljeval pa v strokovnem eseju z naslovom Scientific Repair and Preservation of Public Roads leta 1819. Tako je nastal makadam.
Wir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Makadam

Gost

Zaprtje slovenske ceste za vsa vozila z izjemo električnih ,športna obogatitev (drsalisce, odbojka na mivki) in kulturna popestritev s prostorom za oder

miško890

na račun zaprtja centra al pa umiritev prometa bodo plačali ljudje z višjimi položnicami komunale,delavci z 600 evrov plače.odkar imamo novega župana in novega direkturja komunale,so položnice na lendavski ulici narasle s 130 evrov na 15o evrov.komunala pa je kupila nova tovornjaka.........le zakaj je pomgrad odpustil direktorja komunale...

kaskader

vi samo zaperajte ka de v RAKIČANE NA CVETKOVI VEKŠI PROMET ka do izbolšli kakovost bivanja v murski soboti naj nišče pride cvetkovo v rakičan samo 2 uri pa de vido kakovost bivanja ka se vsi vozijo skoz, občina pa nika da do volitve te do pa kostanje pekli pa bograč kujali

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi