Ker Aleksander Saša Trajber iz Martjanec, več let s svojo izobrazbo ni našel zaposlitve, je stopil na samostojno podjetniško pot v panogi, ki skorajda nima povezave z njegovo izobrazbo.
Po več kot dvesto poslanih prošnjah za delo, ki ga kot profesor nemščine in magister poslovnih ved ni dobil, se je odločil za drvarski posel. Če le ta ne bo uspel, pravi, da ne preostane drugega, kot odhod v tujino, kamor so s trebuhom za kruhom odšli že številni vrstniki.
Za mlade izobražence ni dela
Aleksander dan za dnem dela ob stroju za obdelavo drv, ki jih pripravlja za prodajo. S pripravo in prodajo drv poskuša preživljati sebe in partnerko, s katero pričakujeta otroka. Opozarja pa tudi na stanje v državi, kjer kot pravi, mladi izobraženci ne dobijo priložnosti za delo.
»V naši ljubi Sloveniji enostavno ni drugačne možnosti zaposlitve za mlade,« pravi Aleksander in dodaja, da so se tako morali odločiti, če želijo preživeti.
Poslala več kot tristo prošenj
Zadnji dve leti sta s partnerko Barbaro Škerlak, skupaj poslalaveč kot tristo prošenj, vendar si bili odgovori vedno negativni. Aleksander pravi, da se je bil zato primoran oziroma prisiljen podati na pot samostojnega podjetništva, saj se z občasnim prevajanjem iz nemščine in angleščine ne da preživeti, »To so bolj priložnostna dela.«
Brez dela ni izkušenj
Tudi Barbara, z univerzitetno diplomo iz nemščine ni iskan kader, saj kot pravi povsod zahtevalo, leto, dve, tri izkušenj, »Ampak, kje dobiti izkušnje, če ne dobiš dela.« Zato kot pravi, sta poskusila nekaj drugega, in to je bila ena izmed možnosti, saj so drva trenutno zelo iskana in sta v tem poslu videla priložnost.
Celostna storitev
Z naložbo v stroj, ki reže, razcepi in ob koncu še zapakira drva na paleto, je Aleksander postavil praktično vse na kocko. »Nabava je bila kar draga, 24 tisoč evrov, tako, da sem se moral kar zadolžiti,« še pravi Aleksander in dodaja, da bo moral en čas delati, da bo stroj odplačal.
Problem nelojalna konkurenca iz Hrvaške
Da je storitev celovita poskrbi sosed Smiljan, ki strankam drva razvaža. Povpraševanje sicer narašča, a se je zaradi nelojalne konkurence iz Hrvaške, potrebno potruditi za vsako stranko. Drugače posel ne bo stekel, ugotavlja Aleksander s svojo Barbaro.
Mladi zapuščajo Slovenijo
Kot opažata Aleksander in Brabara, izobrazba danes ni kapital, ki bi omogočil kvalitetno življenje, zato sta odločena, da če tudi s trdim delom ne bo šlo, gresta v tujino. Aleksander pravi, da bodo verjetno šli v Švico, Avstrijo ali pa Nemčijo,
»V Ljubljano ne bom šel, ker imam Slovenije čez glavo, ker se na da v naši preljubi Sloveniji narediti nič, zato bomo šli nekam, ter delali, kar se bo našlo. Ker pri nas pa imaš enostavno zavezane roke.«
Podobno pa razmišlja vse več mladih, saj se je lani iz Slovenije odselilo največ mladih od osamosvojitve naprej.