Prodajalci mestne tržnice brez parkirišč? Ko pridemo zjutraj na tržnico, ni več placa

Zato ne more biti zupan nekdo ki je pasivno in zaspano zaposlen na obcini, ki ne znajo pojasniti. Nekdo od zunaj mora priti, da na novo gorivo jim dolije.

Tou pa resan. Moralo bi pisati v zakoni, ka takšni ka so že zaposleni na občini nebi smeli kandidejrati sploj za župana. Če so do zdaj nika nej napravili tudi zdaj nedo. Žalostno ali resnično.

V Soboti je v njenon središči vse narobe. In potem bi zdajsnja garnitura na obcini dale vodili naso Soboto. Slovenska ulica je mrtva, trznica katastrofa, Kocljeva ulica brez duse. Tak ne bo slo naprej.

Ali prodajajo tržnico, ali mislite prodajalce na tržnici ? !

Tragično je, da na občini ne dajo pojasnila, kako bodo rešili ta problem.

Na to, kaj lahko prodajalci storijo v primeru, ko je parkirišče zasedeno, nam na Mestni občini Murska Sobota niso znali pojasniti. Kot kaže, se bodo prodajalci še naprej morali znajti sami.

Na občini se čudijo vašim vprašanjem. Oni so svoje napravili, postavili so tablo, dale jih več ne briga. Glavno je ka vzdignejo plačo, te se pa smejejo iz vas, ka pričakujete od njih ka do še kaj za to napravili.

Minister dr. Daniel Bešič Loredan v medijskih nastopih neumorno poudarja, da je prvi cilj skrajšanje čakalnih dob, medtem ko razpravo o reformi zdravstva prestavlja v prihodnje leto. Ni mu jasno, da so čakalne dobe le simptom slabe ureditve zdravstva, ne pa vzrok težav. Minister ravna tako kot zdravnik, ki bolniku s pljučnico predpiše zdravila proti kašlju, z vzrokom kašlja pa se ne spopada. Tako kot sta prepozna diagnoza in zdravljenje pljučnice lahko usodna, je lahko usodno tudi zamujanje pri zdravstveni reformi: če ne bo sprejeta najkasneje v enem letu po nastopu vlade, na resno reformo lahko pozabimo. Ni mu tudi jasno, da bi se pri posvetih o bodoči ureditvi zdravstva moral na široko izogniti tistim med zavarovalničarji in zdravniki, ki iz današnje slabe ureditve vlečejo velike denarje.
O potezah zdravstvene reforme sem že večkrat pisal, zato tukaj le na kratko pet nujnih sprememb.
1. Določiti moramo realne cene vseh storitev. Cena vključuje materialne stroške, stroške živega dela, realno amortizacijo opreme in režijo. Namesto pavšalnega plačevanja za ambulantno in bolnišnično delo naj plačnik krije dejanske storitve za vsakega konkretnega bolnika. Za enako storitev plačnik vsem izvajalcem plača enako ceno.
2. Pedagoško in raziskovalno delo terciarnih ustanov naj se plačuje iz drugega vira in ne iz cene zdravstvenih storitev.
3. Vodstvo vsake zdravstvene ustanove naj bo svobodno in hkrati odgovorno pri odločanju o programu dela, kadrih, plačilu zaposlenih, nabavi opreme in trženju svojih storitev izven meja države.
4. Nobena država na svetu ne more vsem svojim prebivalcem brezplačno in takoj plačati vsega, kar zdravstvo lahko ponudi. Nujno je torej potrebno določiti prioritete, ki bodo ljudem dostopne brez nedopustnega čakanja. Letni prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje, zdravstvene potrebe prebivalstva s poudarkom na resnih, zdravje ali življenje ogrožujočih stanjih in cene storitev nas bodo privedle do nabora storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Storitve, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije, so samoplačniške, ljudje pa se za kritje teh stroškov lahko dodatno zavarujejo.
5. Uvedemo participacijo v višini 10 % za vse zdravstvene storitve, z izjemo otroškega zdravstva, porodništva in psihiatrije. Pri tem določimo tudi zgornji letni limit plačila participacije v višini 4 % lanskega letnega dohodka zavarovanca. Državljan s 6.000 evri letnih dohodkov bo tako v naslednjem letu plačal največ 240 evrov participacije in bo hitro izračunal, da je ceneje, če ta denar plača iz žepa, kot pa da bi se za plačilo participacije zavaroval pri ponudniku dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na drugi strani pa zavarovalnica za mesečno premijo 36 evrov ne bo hotela zavarovati osebe z letnimi dohodki 30.000 evrov, kjer bi morala kriti do 1.200 evrov letne participacije. Absurdni sistem dopolnilnega zavarovanja za plačilo participacije se bo tako sam od sebe ukinil, dopolnilno zavarovanje pa bo dobilo svoje pravo mesto z zavarovanjem za storitve, ki jih obvezno zavarovanje ne krije. Dodatna in velika prednost takšne ureditve je, da zavarovance spodbuja, da varčujejo s stroški na svojo zdravstveno polico. Tako bo mnogo manj nepotrebnih stroškov: zdravila na zalogo, nepotrebni obiski pri zdravniku, podvajanje preiskav, dolge hospitalizacije, nepotrebni prevozi z reševalnim vozilom.
Ko bo ta sistem zaživel, bomo lahko govorili o zdravem so-bivanju javnih in zasebnih izvajalcev zdravstvenega varstva. Bolje bo tistim med javnimi in zasebnimi zdravstvenimi ustanovami, ki bodo dobro organizirani in bodo delali veliko in dobro. Če bo kateri od javnih zavodov v izgubi ali pred stečajem, bo to zaradi slabega dela, ne pa morda zato, ker delajo preveč. Pri vrhunskih zdravstvenih storitvah danes cena pogosto ne krije niti materialnih stroškov, pošteno plačilo pa bo spodbudilo trženje našega dela izven meja Slovenije. Našim ljudem bodo dostopne tudi vrhunske zdravstvene storitve, ki jih pri omejitvi na dva milijona prebivalcev ni smotrno razvijati.
In če se v kratkem nič ne spremeni? Z dodatnim denarjem za skrajševanje čakalnih dob bodo zasebniki veselo opravljali tiste storitve, ki so dobro plačane, kajti oni lahko izbirajo. Javnemu zdravstvu bo ostalo zahtevnejše, slabo plačano delo, naraščajoč problem odliva kadrov k zasebnikom in životarjenje ob finančnih izgubah. Nekatere čakalne dobe se res lahko skrajšajo, toda za resno bolne bo zaradi kadrovske stiske še slabše poskrbljeno. Sedanji ureditvi z enotno mesečno premijo 36 evrov za dopolnilno zavarovanje (drobiž za bogatega, velik denar za revne) lahko upravičeno očitamo socialno nepravičnost. Razslojevanje družbe pa se bo še poglobilo, ko bo za hitro pomoč potrebno še dodatno plačilo, ki bo odprlo vrata v zasebne klinike. Krasni novi svet – za tiste, ki si bodo to lahko privoščili.

SD - v 30. dneh do specialista - (v 30. dneh na oblast)

»Ko pridemo zjutraj na tržnico, ni več placa«
.
Malo prlej trbej stanoti pa de vse vrejdi.

namesto da bi ta bralec poklical redarstvo ali policijo, cvli tu, *žaljiva vsebina je bila odstranjena*. kot da ima sobotainfo pristojnosti za ureditev tega. o bože!

a da bi pa kdo kdaj šel kam par metrov brez avta, to pa že ne, ha? morda nit bralec ni poskusil uporabiti svoje noge, telo, predvsem pa um.

Po tvoje je zdaj prebivalec kriv, ka obcina ne resi problema. Tak ka bi bilo najboukse ka ta sploj ne odi. Ze zdaj skoraj nikoga nega te pa cisto nikoga vec nede.

Ta ciganjski del s cotami, nikakor ne spada v središče Sobote. Ampak oni so se počasi namnožili z temi štanti in zavzeli celi kompleks. Pa da boste vedeli, nekoč tu ni bilo nobene tržnice, resno se pijtam kdo je to dovolil. Da niste sposobni red napraviti na občini in to dobesedno nagnati, pa res ne verjamem. Takša tržnica sodi recimo na nekdanjo Murino parkirišče, vsekakor izven središča.

Me pa zanima ge majo zagotovljeni zasenki parkirplac vsi keri delajo gekoli na kocljevi in slovenski? Pol plače dajo na parkomati?

Najboukše ka se ovoga Debeloga Fuknjenca postavi za redara na tržnici.
Če nede fse pod kontrolo meu ga vrejd zemejo naši kak šče nigdar nej bil.

Za kaj bi pa prodajalci morali imeti parkirišče samo za sebe ? A plačajo ,kaj občini ? Zaenkrat še tam lahko parkira vsak .En čas je bil znak ,da je tam dovoljeno parkiranje samo zaposlenim v knjižnici sedaj pa že imajo dovoljeno prodajalci .Naj zjutraj blago raztovorijo in avte peljejo na zavarovana parkirišča z rampo in seveda plačilom parkirnine .
Zgradili so knjižnico in tržnico brezi parkirišč kar je v Soboti tradicija in stalnica

Tržnica v Soboti predstavlja dušo mesta in mora biti tukaj kjer je. V kratkem po informacijah občine dobila nove hiške za branjevke, kjer bodo imeli elektriko in možnost ogrevanja in s tem boljše pogoje pri opravljanju svojega dela. Tudi oblačilna tržnica mora ostati, saj na tem mestu zagotovo nikomur ne škodi. Bo pa zagotovo tudi ta del tržnice v kratkem doživel prenovo. Kar se tiče parkiranja, morajo tako prodajalci, kot obiskovalci nekje parkirati. Vsi ti za to tudi plačajo. Glede na to, da je dokaj zraven veliko parkirišče (preko knjižnjice), kjer se vedno najde prostor za parkiranje ne vidim problema za obiskovalce.

zraven veliko parkirišče (preko knjižnjice) je predvideno za pozidavo
pa radi se mejte idiotiiiiii

Tržnico iz mesta odseliti na BTC in bodo parkirišča za prodajalce in kupce ,Ta mestna tržnica je videti z temi cotami kak ulice v Bangladeši nič kaj boljše sramota .