Za vse, ki ste se že naveličali zime, imamo dobro novico. Z današnjim dnen, 20. marca, ob 22.24, se s spomladanskim enakonočjem začne pomlad. Začetek pomladi so včasih praznovali na prav poseben način, nekateri takratni običaji pa so se ohranili do danes.
Pomladansko enakonočje je mejnik za astronomsko štetje let, ki so ga določili leta 325 na Nikejskem cerkvenem koncilu.
Pomlad se začne, ko se Sonce na nebu navidezno nahaja natančno nad ekvatorjem Zemlje. Srednje Sonce prečka nebesni ekvator. Njegova deklinacija, rektascenzija in ekliptična longituda so tedaj vse enake nič. Točka na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator, je pomladišče.
Sonce je na svoji navidezni poti v pomladišču ob pomladanskem enakonočju.
Dan in noč naj bi bila danes enako dolga
Čeprav beseda enakonočje pomeni, da naj bi bila danes dan in noč enako dolga, se v praksi to ne zgodi. Sončni vzhod na Ptuju je bil danes, ob 5.58, zahod pa bo ob 18.12. Dan je tako za 14 minut daljši od noči.
Dan in noč sta bila enako dolga že 16. marca, vendar je bila deklinacija takrat -1,80 stopinje, kar pomeni, da smo takrat še v zimi, je pojasnil Albin Gradišnik.
Prihod pomladi so praznovali že od nekdaj
Prihod pomladi so praznovali že v predkrščanskih časih. To je ponazarjalo praznovanje novega življenja narave in novega upanja. Krščanstvo je to praznovanje preuredilo v veliko noč, ki se praznuje prvo nedeljo po prvi pomladanski polni Luni.
Prva pomladanska polna Luna po astronomskih opazovanjih nastopi v četrtek, 6. aprila, ob 6.35. Zato veliko noč letos praznujemo 9. aprila.
Do 16. stoletja so na prvi pomladni dan praznovali gregorjevo oziroma dan, ko se ptički ženijo, saj so se takrat dnevi začeli daljšati, posledično pa so lahko ljudje opravila dlje časa opravljali ob naravni svetlobi. Po spremembi koledarja iz julijanskega v gregorijanskega, pa se je ta dan premaknil na 12. marec.
Z gregorjevim je še danes povezanih nekaj zanimivih običajev
Včasih je veljalo, da se mora dekle na gregorjevo ozirati v nebo, saj bo prva ptica, ki jo bodo videla, naznanjala, kakšnega moža bo dobila.
Otroci so mislili, da se na ta dan ptički tudi gostijo, ne le ženijo, zato so po drevju in grmičevju iskali pogače. Da bi jih razveselili, so odrasli tako ponekod res začeli v grme skrivati priboljške. Tisti, ki so dela opravljali ob svečah in petrolejkah, so jih na ta dan spustili po vodi, saj jih naslednjih nekaj mesecev niso več potrebovali. Ta običaj se je v nekaterih delih Slovenije ohranil do danes.
Otroci izdelajo pisana plovila s svečkami, to so lahko hiše, ladje ali drugi predmeti, in jih na predvečer gregorjevega spustijo po reki.
V Prekmurju in Porabju so otroci koledovali, hodili od hiše do hiše in prosili za darove. Ta šega je nastala po ogrskem vzgledu in se je ponekod ohranila do zadnje četrtine prejšnjega stoletja. Približno do 2. svetovne vojne pa so šolarji v Beli krajini na gregorjevo hodili po hišah, oblečeni v svatovski sprevod. Pri hišah, ki so jih obiskali, so jim darovali jajca in denar.
Obdobje koledarske pomladi, ki se začenja danes, bo trajalo do 21. junija. Pomlad kot letni čas, bo trajala 92 dni, 18 ur in 33 minut.
Starejše novice
