Pa smo že sredi avgusta. Učenci zaenkrat še uživajo v brezskrbnih počitnicah, toda že čez slabe tri tedne bodo znova sedli v šolske klopi in se lotili novih izzivov. Teh pa ne bodo prinesli le testi in domače naloge, temveč tudi druge, velikokrat zahtevnejše situacije, o katerih je težje spregovoriti.
Policija je denimo pred časom opozorila na problematiko medvrstniškega nasilja. Junija smo poročali, da soboški policisti skorajda ne zabeležijo tedna brez nasilja v šolskem oziroma obšolskem okolju. Vendar pa to še ne pomeni nujno povečanja nasilja na šolah, opozarjajo – morda le priča o boljši ozaveščenosti in odzivnosti odgovornih oseb.
Prav zato smo na murskosoboških osnovnih šolah preverili, kako pogosto prihaja do tovrstnih težav ter kako se z njimi spopadajo.
-
Lokalno | 8 komentarjevMed mladimi v Pomurju največ spletnega nasilja
Opazen porast spletnega nasilja
Na Osnovi šoli III Murska Sobota odgovarjajo, da se s primeri medvrstniškega nasilja srečujejo občasno, na Osnovni šoli I pa ocenjujejo, da kar pogosto. Veliko pogosteje kot fizično obravnavajo verbalno nasilje, denimo zbadanje ali žaljivke, redkeje prihaja tudi do izključevanja posameznih otrok.
Tako na prvi kot na tretji osnovni šoli izpostavljajo, da večkrat opažajo nove oblike nasilja, s kakršnimi se prej niso srečevali – predvsem verbalno nasilje na spletu, kar je skladno tudi z nedavnimi ugotovitvami soboške policije.
Povečini so v konflikte vključeni učenci iste starosti, izjemoma opažajo nasilje starejših učencev nad mlajšimi. Sami razlogi in povodi so sicer precej raznoliki – približno toliko jih je, kot je primerov nasilja, pravijo.
Velikokrat povod predstavljajo žalitve, grde besede, včasih vroča kri pri kolektivnih športnih igrah, za žrtev pa si nekateri izberejo tudi tihe, umirjene učence.
Vsekakor pa učenci niso edina tarča, verbalnega obračunavanja so občasno deležni celo učitelji.
Varno okolje za odprto komunikacijo
Razveseljiv je predvsem podatek, da o medvrstniškem nasilju velikokrat spregovorijo kar sami učenci oziroma ob teh ustrezno ukrepajo učitelji.
»Najpogosteje se na učitelje in svetovalno službo obrnejo kar učenci sami ali skupaj s svojimi prijatelji, sošolci. Tako jih tudi vzgajamo in učimo. Na šoli namreč poudarjamo ničelno toleranco do nasilja in otroke učimo, da ob zaznavanju nasilja, ali če so sami žrtve le tega, takoj povedo odrasli osebi. Občasno nas o kakšnih nasilnih dejanjih obvestijo tudi starši,« pojasnjujejo v Osnovni šoli I Murska Sobota.
»O tovrstnih primerih smo največkrat obveščeni s strani učiteljev, ki opazijo nasilje, in učencev, ki sami pristopijo do strokovnega delavca, kadar ocenijo, da konflikta ne morejo rešiti sami. V redkih primerih nas na medvrstniško nasilje opozorijo starši,« odgovarjajo v Osnovni šoli III Murska Sobota.
Prvi poskusi razrednik, v skrajnih primerih tudi policija
Sam postopek ukrepanja imajo v šolah jasno izdelan; ravnajo v skladu z vzgojnim načrtom in pravili šolskega reda.
»Z vpletenimi v nasilje se pogovori razrednik, ob prisotnosti šolske svetovalne službe. Na razgovore pokličemo tudi starše. Odločimo se o vzgojnih ukrepih ali o vzgojnih opominih. V pravilih šolskega reda imamo natančno določeno, da lahko o izstopajočih nasilnih dejanjih obvestimo tudi policijo oziroma Center za socialno delo,« so zapisali v prvi osnovni šoli.
Podobno je tudi na tretji osnovni šoli, kjer se v preprostejših primerih z vpletenimi pogovori razrednik, ob ponavljajočemu nasilju ali hujših oblikah nasilja pa se v obravnavo vključi svetovalna služba, tudi vodstvo šole: »V primerih medvrstniškega nasilja se poslužujemo ukrepov iz Pravil šolskega reda, pisnih opominov v skladu s šolsko zakonodajo, izjemoma, kadar gre za hujše oblike nasilja, obvestimo tudi policijo (ti primeri so zelo redki).«
Dodatna znanja dobrodošla
Večjo težavo pri spopadanju z medvrstniškim nasiljem pa šolam predstavljajo prav velikokrat zapletene okoliščine sporov, zaradi katerih je težko prepoznati pravega »krivca«. V tretji osnovni šoli tako na primer ocenjujejo, da bi morda potrebovali več znanja, predvsem s področja mediacije, medtem ko na Osnovni šoli I poudarjajo pomen preventive.
Ob koncu mlade velja znova pozvati, da se zaupajo staršem, učiteljem, vzgojiteljem ali prijateljem. Odrasli pa nikar ne pozabimo na odgovornost, ki jo imamo do otrok, ki se zaradi izpostavljenosti nasilju velikokrat počutijo same in nemočne.
