PREVERILI SMO: Kako ogroženo je Pomurje, če pride do močnejšega potresa?

Minulo nedeljo je Zagreb prizadel potres z magnitudo 5,5 in povzročil precejšnjo gmotno škodo, poškodovanih je bilo najmanj 250 stanovanjskih in kulturnih objektov, večinoma starejših gradenj. Zaradi potresa pa je bilo poškodovanih tudi 26 oseb, od tega 18 huje, eno dekle pa je izgubilo življenje. Potresu je sledilo še precej popotresnih sunkov.

Potresi so nepredvidljivi 

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje, se je samo v 20. stoletju na območju Slovenije zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto VII EMS, pri kateri se začnejo pojavljati zmerne poškodbe na zgradbah. Oceno potresne ogroženosti Pomurske regije je izdelala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Izpostava Murska Sobota in jo nazadnje dopolnila leta 2014.

V njej je potres opredeljen kot seizmično valovanje tal in nastane ob nenadni sprostitvi nakopičenih tektonskih napetosti v Zemljini skorji ali zgornjem delu zemeljskega plašča, gre za naravni pojav, ki ga ni mogoče napovedovati ali nadzorovati, lahko se ga pa meri in nanj pripravi z oceno škode, ki bi jo lahko povzročil.

 

Večji del Pomurja zmerno ogrožen

Za določitev žarišča potresa je država vzpostavila potresne opazovalnice, ki so pomembne za poznavanje natančne lege žarišča potresa in ocenjevanje potresne nevarnosti posameznih območij. V Sloveniji je tovrstnih opazovalnic 26, z še nekaj dopolnilnimi opazovalnicami. V mrežo potresnih opazovalnic Pomurska regija ni vključena.

Glede na karto potresne intenzitete Slovenije je mogoče razbrati, da je le severni del Pomurja ogrožen z intenziteto VI, preostali pa z VII. 

Najbolj ogroženih okoli 10 tisoč stanovanj v Pomurju

Po podatkih ARSA na območju intenzitete VII EMS živi 76,50 odstotkov prebivalcev Pomurja, na območju VI EMS pa 23,50 odstotkov. Od večjih mest se na območju intenzitete VII EMS nahajajo Murska Sobota, Lendava in Ljutomer. 

V primeru potresa z intenziteto VII EMS bi se v najstarejših stanovanjskih stavbah lahko pojavile velike razpoke v stenah in bi se lahko porušile kakšne predelne stene, prišlo bi do zmernih poškodb.

Po zadnjih podatkih ARSA živi v takih zgradbah približno 42.620 ljudi v Pomurski regiji. Brez bistvenih poškodb pa bi preneslo približno 75.673 ljudi, ki živijo v stanovanjskih zgradbah, zgrajenih po letu 1963, so še zapisali. Število najstarejših stanovanj v Pomurski regiji je okoli 9.300, ki predstavljajo tudi največjo ogroženost.

Dejstvo je, da je najboljša preventiva pred potresi ravno potresno odporna gradnja, ki jo v razvitem svetu zahtevajo predpisi, ki upoštevajo karte potresne nevarnosti. Arso v svoji oceni izpostavlja še neustrezno potresno odpornost precejšnjega dela objektov kulturnozgodovinske dediščine, med katere se poleg posameznih spomeniških stavb uvrščajo tudi celotna stara mestna in podeželska jedra.

Srednja potresna ogroženost

Pri razvrščanju občin in regij v razrede ogroženosti so pri Arsu poleg osnove – karte potresne intenzitete, upoštevali še število prebivalcev na posameznih potresnih območjih Glede na prikaz je 19 pomurskih občin ogroženih z inteziteto VII EMS in spadajo v 3. razred ogroženosti,  9 pomurskih občin pa spada v 2. razred ogroženosti, saj ležijo na potrebnem območju intenzitete VI EMS. Gre za občine Apače, Cankova, Rogašovci, Kuzma, Grad, Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš.

Kot ocenjuje Arso v svojem poročilu, je največje število poškodovanih in smrtnih žrtev moč pričakovati ob potresu, ki bi se zgodil ponoči ali v dopoldanskem času na delovni dan. Takrat se ljudje večinoma zadržujejo doma, na delovnih mestih in v vzgojno-izobraževalnih objektih.

V pomurski regiji živi okoli 90.000  ljudi na območju intenzitete VII EMS in okoli 25.000 ljudi na območju intenzitete VI EMS, zato je Pomurje kot celotna regija, uvrščeno v tretji razred ogroženosti, kar pomeni, da pri nas velja srednja potresna ogroženost. Evropski sredozemski seizmološki center je sicer minuli potres na Hrvaškem označil z intenziteto VI.