Želite biti vedno na tekočem? Izberi Sobotainfo kot prednostni vir na Googlu.

Nova poimenovanja praznikov prekmurcev in Primorcev prinesla nemir v državni zbor

| v Politika

Odbor državnega zbora je obravnaval predlog, da bi 7. avgust postal dan Triglava. Razpravo je zaostrilo koalicijsko dopolnilo o preimenovanju praznikov Prekmurcev in Primorcev, opozicija pa je sejo obstruirala.

Zakonodajni predlog, ki so ga v parlamentarni postopek konec lanskega leta vložili poslanci nekdanjih koalicijskih strank Svobode, SD in Levice, predvideva, da bi dan Triglava obeleževali 7. avgusta, ne bi bil pa dela prost dan. 

»7. avgusta leta 1895 je namreč Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil sloviti stolp. Triglav je bil na tak ali drugačen način v vseh preizkušnjah, ki jih je slovenski človek v 20. stoletju doživljal, neka uteha in nek skupen simbol, ki je bodril narod, da gre naprej,« je na seji odbora državnega zbora za gospodarstvo, delo in šport spomnil prvopodpisani pod predlog, poslanec Svobode Lenart Žavbi.

Naklonjenost uvedbi novega državnega praznika so na odboru izrazili tudi poslanci aktualne koalicije, saj so prepričani, da Triglav predstavlja pomemben narodni simbol za Slovence, ki si zasluži posebno mesto v koledarju.

Ostre besede med prisotnimi so medtem padale predvsem zaradi današnje vložitve koalicijskega dopolnila, s katerim se spreminja poimenovanja dveh praznikov. 

Koalicija predlaga, da se iz imena praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom briše »priključitve Prekmurja«, v imenu praznika priključitev Primorske k matični domovini pa bi »priključitev« nadomestila z »vrnitev«. 

V okviru novih poimenovanj bi torej v Sloveniji v prihodnje 17. avgusta zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim odborom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini.

Žavbi je opozoril, da je vložitev tega dopolnila nedopustna in v nasprotju s poslovnikom. »Če želite urejati to materijo, vložite zakon s to vsebino posebej, ni noben problem,« je pozval, koaliciji pa očital »ugrabitev zakonodajnega postopka«.

Navedbe koalicijskih poslancev je potrdila tudi predstavnica zakonodajno-pravne službe državne zbora. Kot je opozorila, predlog zakona namreč ne vsebuje dodatnih elementov, ki se nanašajo na Prekmurje in na Primorsko, zato dopolnilo presega vsebino in je s tega vidika »nedopustno«.

Kritičen do spreminjanja poimenovanja praznika priključitve Primorske k matični domovini dobrih deset dni pred njegovo obeležitvijo je bil tudi poslanec SD Matjaž Han. »Žal bi nas mogli prazniki povezovati, ne pa deliti, zgodovino imamo pa samo eno in upam, da je ne bomo potvarjali,« je dejal. V luči tega je neuspešno predlagal tudi prekinitev obravnave te točke in preložitev na čas po letošnji obeležitvi praznika.

Prav tako se je za prestavitev seje odbora in pripravo zakonodajnega predloga, ki bi bil glede novih poimenovanj praznikov usklajen z različnimi deležniki, zavzel poslanec Svobode iz Prekmurja Matej Grah.

Na to, da imajo ljudje pravico povedati, kaj si mislijo o spremembah imen praznikov, je opozoril tudi Vladimir Šega iz Levice. »Ne da o tem kdorkoli povpraša Primorce in Prekmurce, je skrajno nedemokratično. Tudi to je eden od razlogov, da se ta točka danes umakne. Naj bo o tem razprava in naj, hudiča, o tem povedo svoje mnenje tisti ljudje, ki se jih to tiče,« je pozval.

Poslanka NSi Iva Dimic je medtem vztrajala, da se z dopolnili koalicije poimenovanje obeh praznikov zgolj vrača v izvirno obliko, s katero je državni zbor praznika leta 2005 v času prve vlade Janeza Janše tudi ustanovil.

Veselje nad tem, da je koalicija danes zbrala pogum in predlagala spremembe poimenovanj praznikov, je pozdravil tudi poslanec SDS Luka Simonič. »Ogromno bo še takšnih in drugačnih pritiskov te opozicije, ampak mi državo vračamo v normalnost, v kakršni je bila pred 20 leti,« je dejal. Kot nedopustne je ob tem označil diskreditacije na račun predsednika odbora Roberta Potnika iz Demokratov in »manipuliranje poslanca Lenarta Žavbija«.

V nadaljevanju so poslanci Svobode, Levice in SD sejo odbora obstruirali, opozicijski poslanci pa so nato z devetimi glasovi za in nobenim proti potrdili koalicijsko dopolnilo glede spreminjanje poimenovanj praznikov in potrdili tudi vse predlagane nove člene novele.

Preberite še

Komentarji

Čakija Noris

Kaj Holob je že odstopo , vprašam za prijatelja,itaq. Aja on ne bo odstopo,on bo odleto.🤣🤣🤣

Starilarmaš

Čelavomi domoljupci še kar sestrična od žene plačuje račune? Spokradnjene pejneze je že vrno #Patria?

Niko i ništa.

Zelo važno delo za vlado. Res so se spravili k največji prioriteti!
Boljše sicer da se z neumnostmi ukvarjajo, vsaj ne delajo škode.

kmet brez poršeja

Hvala Srbiji da je bila na pravi strani zgodovine in je kot zmagovalka dala priložnost Južnim Slovanom priložnost da zaživijo svobodno v svoji od biričev z tako zvanega poštenega zahoda kjer nismo niti smeli govoriti v svojem jeziku in da ne dajemo življen v vojnah za njihove interese Moj stric ga je žal dal Avstrijskega akademskega slikarja Malarja in njego naslednico ki nam vlada sedaj Usralko von

jebalatesrbija

1. Ali so Slovenci smeli govoriti slovensko?

Da. Slovenščina kot jezik prebivalstva ni bila prepovedana. Ljudje so jo normalno uporabljali doma, na vasi, v društvih, cerkvenem življenju itd.

Po revoluciji leta 1848 se je njen uradni položaj celo izboljševal. Težava je bila predvsem v tem, da je bila nemščina dominantni jezik države, višje uprave, univerz in velikega dela srednjega ter višjega šolstva.

Zato je treba razlikovati med:

»Slovenščino je bilo prepovedano govoriti« – to ne drži,

in

»Slovenščina ni bila povsod enakopravna z nemščino« – to pa drži.

2. Ali je bil v šolah pouk v slovenščini?

Da, predvsem v osnovnih oziroma ljudskih šolah.

Proti koncu Avstro-Ogrske je bila na večini današnjega slovenskega ozemlja slovenščina učni in upravni jezik osnovnih šol, razen na nekaterih narodnostno mešanih območjih. Slovenski šolski muzej izrecno navaja, da je bila tik pred prvo svetovno vojno slovenščina jezik pouka in šolske administracije v osnovnih šolah ter da se je postopoma širila tudi v srednje šole.

3. Kaj pa cerkev in maše?

Tudi tukaj je odgovor da, vendar z eno pomembno posebnostjo.

Katoliška mašna liturgija je bila takrat praviloma v latinščini – in to ne samo pri Slovencih, ampak po celotni Rimskokatoliški cerkvi.

Toda:

pridige so bile lahko in pogosto v slovenščini,
verouk je potekal v slovenščini,
molitve in cerkvene pesmi so bile slovenske,
obstajali so slovenski molitveniki in nabožna literatura,
duhovniki so vernike pastoralno oskrbovali v slovenščini.

Anton Martin Slomšek je na primer izrecno zagovarjal stališče, da mora duhovnik ljudi poučevati v njihovem jeziku, in je bogoslovce usposabljal za slovensko pridiganje.

Obstajajo celo ohranjene Slomškove slovenske pridige iz obdobja 1825–1841.

4. Ali so se tiskale slovenske knjige?

Seveda – in v zelo velikem številu.

Slovensko tiskarstvo je sicer precej starejše od Avstro-Ogrske. Prvi slovenski knjigi, Trubarjeva Katekizem in Abecednik, sta izšli že leta 1550, Dalmatinova slovenska Biblija pa leta 1584.

V 19. stoletju pa je slovensko založništvo doživelo pravi razcvet.

Zelo lep primer je Mohorjeva družba, ustanovljena leta 1851 v Celovcu – torej v današnji Avstriji in pod habsburško oblastjo – prav z namenom izdajanja in širjenja slovenskih knjig.

V času Avstro-Ogrske so v slovenščini izhajali tudi časopisi, revije, učbeniki, leposlovje, verska literatura itd.

To je tudi obdobje Josipa Jurčiča, Simona Gregorčiča, Ivana Tavčarja, Janka Kersnika, Antona Aškerca, Ivana Cankarja, Otona Župančiča in številnih drugih slovenskih avtorjev.

XXXPromo

Jebote avstrovogrska. Gledaj naprej nejpa rigverc....

Gasilec Samo👨‍🚒

Zelo dobro napisano!👍🏻

Čakija Noris

Ja kama naj gleda naprej , k ten turkon z kerimi smo bili vkuper, vej pa oni so se še nej doj z drevja spustili ka smo mij v avstroogrski že uporabljali nože in vilice , ka pa kvakaš norosti.

Gasilec Samo👨‍🚒

Ne dolgo nazaj je bil članek o tem, kako ljudje z nizkim IQ-jem dejansko mislijo, da so zelo pametni, saj jim ravno nizek IQ onemogoča, da bi razumeli nekatere stvari in ugotovili, da so večinoma v zmoti.

Komentarji

Čakija Noris

Kaj Holob je že odstopo , vprašam za prijatelja,itaq. Aja on ne bo odstopo,on bo odleto.🤣🤣🤣

Starilarmaš

Čelavomi domoljupci še kar sestrična od žene plačuje račune? Spokradnjene pejneze je že vrno #Patria?

Niko i ništa.

Zelo važno delo za vlado. Res so se spravili k največji prioriteti!
Boljše sicer da se z neumnostmi ukvarjajo, vsaj ne delajo škode.

kmet brez poršeja

Hvala Srbiji da je bila na pravi strani zgodovine in je kot zmagovalka dala priložnost Južnim Slovanom priložnost da zaživijo svobodno v svoji od biričev z tako zvanega poštenega zahoda kjer nismo niti smeli govoriti v svojem jeziku in da ne dajemo življen v vojnah za njihove interese Moj stric ga je žal dal Avstrijskega akademskega slikarja Malarja in njego naslednico ki nam vlada sedaj Usralko von

jebalatesrbija

1. Ali so Slovenci smeli govoriti slovensko?

Da. Slovenščina kot jezik prebivalstva ni bila prepovedana. Ljudje so jo normalno uporabljali doma, na vasi, v društvih, cerkvenem življenju itd.

Po revoluciji leta 1848 se je njen uradni položaj celo izboljševal. Težava je bila predvsem v tem, da je bila nemščina dominantni jezik države, višje uprave, univerz in velikega dela srednjega ter višjega šolstva.

Zato je treba razlikovati med:

»Slovenščino je bilo prepovedano govoriti« – to ne drži,

in

»Slovenščina ni bila povsod enakopravna z nemščino« – to pa drži.

2. Ali je bil v šolah pouk v slovenščini?

Da, predvsem v osnovnih oziroma ljudskih šolah.

Proti koncu Avstro-Ogrske je bila na večini današnjega slovenskega ozemlja slovenščina učni in upravni jezik osnovnih šol, razen na nekaterih narodnostno mešanih območjih. Slovenski šolski muzej izrecno navaja, da je bila tik pred prvo svetovno vojno slovenščina jezik pouka in šolske administracije v osnovnih šolah ter da se je postopoma širila tudi v srednje šole.

3. Kaj pa cerkev in maše?

Tudi tukaj je odgovor da, vendar z eno pomembno posebnostjo.

Katoliška mašna liturgija je bila takrat praviloma v latinščini – in to ne samo pri Slovencih, ampak po celotni Rimskokatoliški cerkvi.

Toda:

pridige so bile lahko in pogosto v slovenščini,
verouk je potekal v slovenščini,
molitve in cerkvene pesmi so bile slovenske,
obstajali so slovenski molitveniki in nabožna literatura,
duhovniki so vernike pastoralno oskrbovali v slovenščini.

Anton Martin Slomšek je na primer izrecno zagovarjal stališče, da mora duhovnik ljudi poučevati v njihovem jeziku, in je bogoslovce usposabljal za slovensko pridiganje.

Obstajajo celo ohranjene Slomškove slovenske pridige iz obdobja 1825–1841.

4. Ali so se tiskale slovenske knjige?

Seveda – in v zelo velikem številu.

Slovensko tiskarstvo je sicer precej starejše od Avstro-Ogrske. Prvi slovenski knjigi, Trubarjeva Katekizem in Abecednik, sta izšli že leta 1550, Dalmatinova slovenska Biblija pa leta 1584.

V 19. stoletju pa je slovensko založništvo doživelo pravi razcvet.

Zelo lep primer je Mohorjeva družba, ustanovljena leta 1851 v Celovcu – torej v današnji Avstriji in pod habsburško oblastjo – prav z namenom izdajanja in širjenja slovenskih knjig.

V času Avstro-Ogrske so v slovenščini izhajali tudi časopisi, revije, učbeniki, leposlovje, verska literatura itd.

To je tudi obdobje Josipa Jurčiča, Simona Gregorčiča, Ivana Tavčarja, Janka Kersnika, Antona Aškerca, Ivana Cankarja, Otona Župančiča in številnih drugih slovenskih avtorjev.

XXXPromo

Jebote avstrovogrska. Gledaj naprej nejpa rigverc....

Gasilec Samo👨‍🚒

Zelo dobro napisano!👍🏻

Čakija Noris

Ja kama naj gleda naprej , k ten turkon z kerimi smo bili vkuper, vej pa oni so se še nej doj z drevja spustili ka smo mij v avstroogrski že uporabljali nože in vilice , ka pa kvakaš norosti.

Gasilec Samo👨‍🚒

Ne dolgo nazaj je bil članek o tem, kako ljudje z nizkim IQ-jem dejansko mislijo, da so zelo pametni, saj jim ravno nizek IQ onemogoča, da bi razumeli nekatere stvari in ugotovili, da so večinoma v zmoti.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi