Po večmesečnih razpravah o decentralizaciji je Damjan Anželj ministru Janezu Ciglerju Kralju poslal uraden predlog za umestitev dela ministrstva v Pomurje.
O morebitni selitvi ministrstva za kmetijstvo oziroma dela ministrstva v Pomurje se je v zadnjih mesecih že veliko govorilo.
Ideja je bila bolj konkretno izpostavljena že pred državnozborskimi volitvami, ko je nekdanji kmetijski minister Dejan Židan predlagal, da bi ministrstvo za kmetijstvo preselili v Mursko Soboto. Kot razlog je izpostavil pomen Pomurja za slovensko kmetijstvo.
O možnosti selitve je bilo govora tudi po oblikovanju nove vlade in ob napovedani decentralizaciji državne uprave.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je julija v oddaji Iz našega studia na televiziji IDEA povedal, da bodo del upravnega sektorja kmetijskega resorja zagotovo preselili na vzhod države.
Med možnimi lokacijami je takrat omenil Mursko Soboto, Ptuj in Maribor, prve konkretnejše premike pa napovedal v obdobju treh do šestih mesecev.
Za selitev dela kmetijskega resorja se je medtem zavzel tudi Ptuj, dokončna odločitev o tem, kje bo del ministrstva dobil svoje prostore, pa še ni bila sprejeta.
Anželj ministru poslal uraden predlog
Zdaj se je v zgodbo tudi uradno vključila Mestna občina Murska Sobota. Župan Damjan Anželj je 4. septembra ministru Janezu Ciglerju Kralju poslal dopis, v katerem predlaga, da bi se del ministrstva za kmetijstvo umestil v Mursko Soboto.
V dopisu izpostavlja, da je Pomurje najbolj izrazito kmetijska regija v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2020 v Pomurski statistični regiji 7084 kmetijskih gospodarstev, kmetijska zemljišča v uporabi pa so predstavljala 48 odstotkov površine regije.
To je največ med vsemi slovenskimi statističnimi regijami. Pomurje ima tudi največjo povprečno površino kmetijskih zemljišč na kmetijsko gospodarstvo, približno 9,1 hektarja.
Kar 84 odstotkov zemljišč predstavljajo njive
Na občini izpostavljajo tudi izrazito usmerjenost Pomurja v poljedelstvo. Kar 84 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi predstavljajo njive, medtem ko slovensko povprečje znaša približno 37 odstotkov. Pomurje ima pomembno vlogo tudi na področju živinoreje.
Po podatkih Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bilo konec leta 2024 v Pomurju 27.538 glav govedi, 75.878 prašičev, 3801 žival drobnice in 1.009.700 kosov perutnine.
Še posebej izstopa prašičereja, saj se v Pomurju redi okoli 40,9 odstotka vseh prašičev v Sloveniji.
-
Politika | 14 komentarjevDolenjci bodo dobili svoje ministrstvo, kot kaže tudi Štajerci. Kaj pa Murska Sobota?
-
Politika | 6 komentarjevVIDEO: Minister Cigler Kralj potrdil selitev dela ministrstva na vzhod: »Gotovo bomo selili«
-
Politika | 15 komentarjevBo Pomurje izgubilo ministrstvo za kmetijstvo, še preden ga je sploh dobilo?
»Murska Sobota je logična lokacija«
Na občini menijo, da se prav v Pomurju neposredno srečujejo ključna vprašanja prihodnosti slovenskega kmetijstva. Med njimi izpostavljajo pridelavo hrane, varovanje kmetijskih zemljišč, namakanje in upravljanje voda, posledice suše in podnebnih sprememb, razvoj sodobnega in preciznega kmetijstva, generacijsko prenovo kmetij ter prehransko varnost in samooskrbo.
»Prav zato je Murska Sobota logična lokacija za del državne kmetijske uprave,« je zapisal Anželj.
Umestitev dela ministrstva bi po njegovem pomenila, da bi bila država bližje kmetom in terenu, hkrati pa bi šlo tudi za konkreten korak pri decentralizaciji državne uprave.
Murska Sobota bi lahko postala nacionalno strokovno središče
Župan ob tem meni, da bi lahko Murska Sobota postala tudi nacionalno strokovno in razvojno središče za prihodnost slovenskega kmetijstva. Damjan Anželj je ministru ob koncu dopisa predlagal še čimprejšnje delovno srečanje.
Na njem bi lahko občina podrobneje predstavila svoj predlog in konkretne možnosti za njegovo realizacijo.
