Za mišjo mrzlico v Pomurju letos zbolele že tri osebe. Bolezen je v redkih primerih lahko tudi smrtna, zato le previdno v kleteh in v naravi.
Na območju Slovenije je letos opazen porast primerov mišje mrzlice (hemoragična mrzlica z renalnim sindromom). Kot so zapisali v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so do 16. maja zaznali že 75 primerov HMRS, in sicer pri 59 moških in 16 ženskah.
O obolelih poročajo predvsem iz že znanih žarišč; 38 so jih zabeležili v jugovzhodni Sloveniji, 19 v podravski, štiri v koroški, tri v osrednjeslovenski, posavski in pomurski regiji, dva v savinjski regiji ter po enega v gorenjski, primorsko-notranjski in zasavski regiji. Vsi bolniki so bili hospitalizirani, umrl k sreči ni nihče.
Okužbe v Pomurju v Šalovcih, Beltincih in Veržeju
Kot je razvidno iz zemljevida, smo v Pomurju okužbe zabeležili v občinah Murska Sobota, Beltinci in Veržej:
Sicer pa tudi podatki o preteklih letih pričajo, da se z boleznijo v Pomurju srečujemo zelo pogosto.
Cepiva ni, bolezen v redkih primerih celo smrtna
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, bolje poznana kot mišja mrzlica, je akutna nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo predvsem glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, medtem ko se s človeka na človeka ne prenaša. Predvidoma se bolezen na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki se nahajajo v seču, iztrebkih ali slini glodavcev.
Bolezen poteka v več fazah. Prvi znaki so običajno opazni dva do štiri tedne po okužbi, lahko pa tudi šele po dveh mesecih. Najprej nastopijo visoka vročina, mrzlica, močan glavobol ter izrazite bolečine v ledvenem predelu, trebuhu in očesih.
Bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic. V težkih primerih pa po nekaj dnevih visoke vročine bolnik lahko postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Pozneje se lahko pojavijo celo znaki odpovedi ledvic, kot so skromno izločanje urina ter prisotnost beljakovin in krvi v urinu. V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre.
Smrtnost bolezni je 5 do 15 odstotkov. Cepiva zaenkrat še ni, zdravimo jo simptomatsko, z zniževanjem telesne temperature, hidracijo in po potrebi z dializo.
Če zbolite z znaki, ki ustrezajo mišji mrzlici, v NIJZ svetujejo, da poiščite zdravniško pomoč in zdravnika seznanite z nevarnostjo. V izogib okužbi medtem svetujejo, da upoštevate naslednje preventivne ukrepe v domačem okolju:
• Poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo.
• Poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodalcev.
• Živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe.
• Izvajamo redno deratizacijo.
• Pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja se umaknemo iz prostora.
• Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo.
• Pri delu si zaščitimo roke z rokavicami.
• V primeru najdbe velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), o tem obvestimo pristojnega veterinarja.
Sicer pa je previdnost priporočljiva tudi med zadrževanjem v naravi:
• Pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci.
• Hrane ne puščamo na tleh.
• Ne pijemo vode iz izvirov ali tolmunov.
• Ne poležavamo na golih tleh in skrbimo za higieno rok.
• Pri delu v naravi pazite na svoje osebne stvari in jih ne puščajte dlje časa nezaščitene na tleh.
• Ne počivajte in posedajte na golih tleh.
• Ne pijte vode iz izvirov v naravi.
• Skrbite za higieno rok, predvsem pred hranjenjem.
